Rezika in Franci sta se zbližala ob košnji, grabljenju in plastenju pol suhe trave, ki je mehka in topla širila aromatične vonjave v prekratki junijski noči. Vračala sta se domov z ljubeznijo v srcu in skrivnostno obljubo “zvesta do groba”. Rezika je takoj začela negovati v domačem vrtu najprej fajgel in rožmarin, da bo s svojega vrta napravila šopek svojemu dragemu ob naboru. […]

Zvončki in trobentice, kalužnice, modre zvezdice in še mnogo drugega spomladanskega cvetja je cvetelo in še cveti na tem močvirnem travniku, katerega je voda zalivala ob vsaki nevihti. Na neuporabnem mokrem zemljišču so bile postavljene grajske vislice. […]

Nekoč je v grajski pristavi živela petčlanska družina. Bili so srečni, zdravi in zadovoljni. Pomanjkanja niso poznali, ker je bil oče grajski skrbnik, mati pa je skrbela za tri odraščajoče hčerke. V deželi se je blaginja poznala na vsakem koraku. Podložniki so bili zadovoljni, ni bilo vojne, ne nalezljivih bolezni. Hčerke so imele brezskrbno otroštvo, razvile so se v lepe deklice. […]

Leto pred koncem prve svetovne vojne se je moj dedek vrnil domov z GALICIJE ranjen v desno roko. S seboj je prinesel majhno kovinsko škatlico s 50 srebrnih kovancev, različne vrednosti. Po končani vojni je bil avstroogrski denar razvrednoten. Omenjeno škatlico sva dobila z bratom in jo uporabljala kot ropotuljico. Kmalu je bila pozabljena, mama jo je prelagala iz kota v kot,  nazadnje je končala v drvarnici. […]

Pleskanje in beljenje stanovanja sega daleč nazaj v tisti čas, ko so stene ometali z ometom. Pleskanje stanovanj in zunanjih zidov hiše je bilo izključno delo žena in deklet, lahko so odločale o barvi sten in vzorcih.Najprej so uporabljali samo apno z naravnimi barvami, glino, lapor in cinober. […]

Videm in Krško sta s pristanišči ostala glavni postaji za vinske kupčije in rečne prevoze na Kranjsko še vse do konca ladijske plovbe. Zato je zanimivo, da so trgovci do obeh še vedno pripluli tudi na praznih sodih (vsak je držal okoli 600 litrov), ki so jih z vrvmi iz konoplje povezali v rajde, po 6 do 12 skupaj. […]

Že pred tisoč leti je človek živel v rupah, gojil je drobnico – koze, od njih ime votline “kozja peč”, ki se nahaja pod Veliko pečino v Orešjem. Znano je tudi, da so Rimljani prinesli trto v naše kraje. Zanesljivo lahko sklepamo, da se je  v tistem času zasejala na kamnitem pobočju v okolici Velike pečine. Prebivalci so ji dali ime kozji ziz. Trta se je razraščala in ohranila do danes  kot pozna namizna sorta z debelimi jagodami, trdo kožico in velikimi grozdi. […]

Alojz Gregl, rojen 16. 06. 1921 v Janeživi gorci 49, Bizeljsko. Umrl je novembra 1989. Njegova družina je postala žrtev okupaturja. Kot najmlajšega člana so pustili živega. Postal je nosilec partizanske spomenice 1941 – 1945. Njegova domačija se nahaja na vzhodnem sončnem pobočju na izredno lepi slikoviti vinogradniški legi, primerni za gojenje različnih sort vinske trte in sadnega drevja. […]

Za izdelavo sodov je najboljši hrastov les, najbolj kvaliteten je cepan oziroma kalan hrastov les. Sodi pa se lahko izdelujejo še iz drugih vrst lesa, na primer kostanja, akacije, murve, vendar sode iz te vrste lesa lahko uporabimo kot transportno posodo, ne pa za zorenje vina, za kar je primeren samo hrastov sod. […]

Malus Ivan roj. 03.04.1864 na Gaberskem v Orešju. Stalno bivališče je imel v Zgornji Sušici št. 39. Posedoval je zemljišče okrog stanovanjske hiše v večini vinogradi tudi v Drenovcu in Orešju. Ob izbruhu trtne uši je končal vinogradniško šolo v Mariboru. […]

PO SPOMINU MILANA PINTERIČA.

V času druge svetovne vojne od leta 1941 do 1945, je bila večina vinogradov na Bizeljskem neobdelanih ali pa slabo obdelanih, ker je bila velika večina prebivalcev v izgnanstvu. Kočevarji in Besarabci, ki so bili tu poseljeni, pa niso obvladali dela v vinogradih. […]