­

Srčeva piramida

V okolici Bizeljskega so ne le za poroke in krstitke poklanjali srčevo piramido, kakor tudi iz posameznih srčevih pletenic. Testo so običajno umesili iz bele moke, jajc in mleka ter spletli kite ali pletenice raznih oblik. Okrasili so jih s sladkorjem stepenim beljakom in zelenjem. Pozimi s asparagusom, poleti pa s knofki (vdovine solzice).

Srčeva piramida

Srčeva piramida

Bizeljska srčeva piramida je sestavljena iz treh pletenic src, postavljenih pokonci na pladenj. Skupaj so jih spenjali z zobotrebci. Vsak trikot so na spodnji strani krasili trije ptički. Na vrhu je sedel na vsakem srcu en ptič v zelenju. V sredino piramide je bil še eden obešen na nitko. Skupaj 13 ptičkov. Pletenice, oblikovane v srca, so bile na Bizeljskem svatovsko in tudi darilo, ki ga je bogata botra prinesla ob krstitki. Takšno srčevo piramido so običajno pekli peki. Darila v obliki src so shranjevali za spomin tako dolgo, dokler so srca obdržala obliko. Še dolgo po drugi svetovni vojni smo se ob različnih priložnostih obdarovali z boljšimi belimi kruhki; s tem smo hoteli dokazati izjemnost dogodka in spretnost tistega, ki ga je naredil. Danes ob poplavi različnih dobrot se pletenice kot darilo, kot pozornost zopet vračajo in dokazujejo, da so ljudski običaji in navade globoko ukoreninjene v naših dušah kot pšenica na pozlačenih njivah, s katero se od pradavnine hrani človeški rod.

Marička Trampuš, rojena Cvetko (31. 01. 1912 – 10. 01. 1996). Edina ženska v našem okolju, ki je znala napraviti in speči srčevo piramido je bila Cvetkova Marička. Kuharsko znanje je prenašala iz roda v rod. Pekla in kuhala je na porokah, krstitkah in ob drugih priložnostih, kot mnoge znane kmečke kuharice je pekla ali kuhala na pamet. Slovela je po izvrstni pripravi jedi in bila nepogrešljiva na porokah kot dober muzikant. Na kulinarični razstavi 1978 leta na Bizeljskem ob vinskem prazniku, je dobila za srčevo piramido zlato priznanje. Premagala je vse znane gostince takratnega novomeškega okraja. To je bil veliki uspeh za priučeno kuharico in za skoraj neznan kraj Bizeljsko. Edina fotografija srčeve piramide, ki je ostala v bizeljski kulturni dediščini, je darilo za prvi rojstni dan vnukinje Judite Francekovič. Naročila sem jo med drugim tudi z namenom, da se ta najlepši možni kulinarični primerek ne pozabi. Po njeni prezgodnji smrti smo tudi na peko srčeve piramide pozabili, kdor se še spomni kuharice ali pletenice naj jo tudi speče, ni treba, da je prvič tako lepa kot ta na fotografiji.

Marija Sušnik

22.11.2010|Zgodovina Bizeljskega|