Bizeljsko obsega severovzhodni del občine Brežice. Na vzhodu ga omejuje reka Sotla, na jugu in zahodu potok Dramlja in na severu hribovje Orlice. Ravninski del ob Sotli se postopoma dviguje v valovito gričevje, kjer prevladujejo prisojna pobočja z vinogradi, nad katerimi raste listnat gozd. Razgibanost reliefa podaja temu prostoru posebno draž in krajinsko vrednost. Ime Wiesel je nastalo v 12. stoletju, pozneje je bilo spremenjeno v Wissel – slovensko Bizelj – Bizeljsko.

Z imenom Bizeljsko danes označujemo območje, ki se ujema z mejami krajevne skupnosti, in samo naselje. Krajevna skupnost Bizeljsko obsega poleg Bizeljskega tudi vasi Dramlja, Vitna vas, Stara vas, Gregovce, Brezovica, Nova vas, Bračna vas, Drenovec, Bukovje, Bizeljska vas, Orešje, pa tudi razne zaselke, ki so nastali ob cestah in poteh po okoliških gričih.

Znamenite Bizeljske gorice dajo območju pečat izrazitega vinorodnega okoliša, medtem ko je ravninski del namenjen poljedelski dejavnosti. Za rastje je ugodna klima z veliko sonca, temu pa pripomorejo še ugodne talne in hidrološke razmere. V svoji širši okolici spada Bizeljsko v naravoslovno nadpovprečno pestra območja, kar mu zagotavlja tudi solidno ekološko stabilnost (Turistično Društvo Bizeljsko [TDB], 1999).

Obravnavano območje lahko razdelimo na tri značilne krajinske enote (TDB, 1999):

Obsoteljska ravnica je najnižji in znotraj sebe najbolj enovit krajinski tip obravnavanega območja, ki ga uvrščamo med tipične panonske ravnice. Zunaj obravnavanega območja se nadaljuje proti jugu vse do izteka v Brežiško polje. Zanjo je značilna skoraj popolna izravnanost reliefa na naplavinah ob Sotli. Naravno rastje prostorsko označuje brežine Sotle, ki v tem delu še naravno meandrira, kar daje temu prostoru posebno krajinsko in ekološko vrednost. Na ravnicah zasledimo mokrotne travnike, na nekoliko manj mokrotnih legah pa tudi travnike in njive.

Bizeljske gorice so največji, najznačilnejši in najraznolikejši krajinski tip v obravnavanem območju, tako da Bizeljske gorice pogosto kar poistovetimo s pojmom Bizeljsko. V širšem geografskem merilu jih uvrščamo med panonska gričevja, za katera je značilen razgiban relief predvsem na laporjih in peščenjakih, pa tudi kremenčevih peskih. Takšen pokrajinski tip se nadaljuje tudi zunaj obravnavanega območja proti jugu vse do Krško – Brežiškega polja in do doline reke Save na zahodu.
Za Bizeljske gorice je značilna velika krajinska pestrost prostora z razgibanim reliefom, za rastje ugodnimi talnimi in hidrološkimi razmerami ter ugodnim podnebjem. Različne rabe se prepletajo na razmeroma majhnih razdaljah. Tako lahko na nekaj sto metih srečamo travnik, pašnik, njivo, gozd, sadovnjak in vinograd.

Južna pobočja Orlice so severni del obravnavanega območja. Orlico uvrščamo med Posavsko hribovje in s tem v predalpski svet. Za enoto so značilne velike strnjene gozdne površine na pobočjih pretežno nad 400 metrov nadmorske višine, ki dajejo temu območju že predalpski značaj. Greben Orlice s svojo višino Bizeljsko fizično ločuje od preostalih štajerskih pokrajin in je glavni vodni vir širšega območja Brežic.

Danes je tu mogoče opaziti in doživeti bogato naravno in kulturno dediščino, ki se nam počasi razkriva na vsakem koraku. Celotno obravnavano območje, vse njegove naravne, kulturne in etnološke posebnosti ter turistične ponudnike, danes povezuje Bizeljsko-sremiška vinsko turistična cesta.