Ugodne naravne danosti so omogočale, zgodnjo poselitev Bizeljskega.

Pokrajina je bila poseljena že v kameni in železni dobi ter ob koncu bronaste dobe, o čemer nam pričajo mnoga arheološka najdbišča nad Orešjem. Npr.: Sveta Marjeta, Kaštel, Straža idr. in najdbišče halštatskih obeskov v Vitni vasi.

Ob Sotli je v 3. ali 4. stol po Kr. stala rimska villa rustica imenovana »Trojna«, »Trojno mesto« ali tudi »Stare žance«. Na ruševinah bogate rimske poljedelske kmetije so našli zlatnike cesarja Hadrijana in Trebonijana Gala. Raziskovalec Mullner je ugotovil, da gre za večji rimski kompleks. Z izkopavanji leta 1938 in 1939 so odkrili:

– razbitine rimskih opek in tubulov (ostanki rimske centralne kurjave);
– dve poznorimski hiši;
– kanal, ki je odvajal odplake v reko Sotlo;
– ostanke fresk;
– mozaična tla;
– domačini so v bližini našli dva kamnita leva;
– latinski napisi;
– najdba ročnih žrmelj.

V 16. stol sta območje zajela tudi dva odmevnejša kmečka punta (leta 1515 -vse slovenski kmečki upor in leta1573-Hrvaško-slovenski kmečki upor).

Območje Bizeljskega je že v rimskih časih imelo pomembno obmejno lego, saj je na Sotli potekala meja med rimskima provincama Norik in Panonija. Tedaj je čez to območje potekala prometna pot, ki je povezovala Neviodunum in Petovia.

Tudi selitve raznih ljudstev proti zahodu od 3. in 4. stol. naprej (Huni, Goti, Langobardi in Slovani) so na območju Bizeljskega pustile številne sledi. Ob koncu selitev (7., 8. st.) so se za stalno naselili Slovani. Ti so iz varnostnih razlogov poselili bolj gričevnat in hribovit svet ter tam v zaplatah krčili gozd. Slovani so kmalu (100-200 let) po naselitvi začeli prehajati pod politično oblast srednjeveške Nemške države.

V 12. in 13. stol je potekala možna naselitev oz. kolonizacija kmetov. Pričelo se je postopno krčenje gozdnih površin. Fevdalci so naseljevali oboročene hlapce, obrtnike in druge podložnike, ki so ustanavljali nove vasi. Območje Bizeljskega se začne imenovati Wisell. V 14. stol. so zaradi gospodarske krize nastale številne pustote in opustele vasi. Prebivalstvo je trpelo tudi zaradi stalnih turških vpadov. Leta 1475 je na Bizeljskem potekal eden večjih spopadov med štajersko in kranjsko vojsko ter turškimi četami. Ljudje so se zatekali za obzidja okoliških cerkva.

Z odpravo podložništva 1848 se je področje Bizeljskega v upravnem in gospodarskem oziru vsebolj povezovalo z Brežicami. Širiti se je začela tudi gospodarska povezava s hrvaškim Zagrebom.

Prva svetovna vojna Bizeljskega ni prizadela neposredno, vendar pa je bilo zaradi pomanjkanja moške delovne sile ponovno prizadeto vinogradništvo.

Velika prelomnica v bizeljskem gospodarstvu je bil pojav trtne uši v 80-tih letih 19. stol. Ta je uničila večino vinogradov, od katerih so bili odvisni domačini.

Kovačič Jože z družino, ženo Jožico, hčerka Greta, sin Matija, Brezovica, 1971.

V času med obema svetovnima vojnama je bilo za Bizeljsko med drugim značilno tudi slivarstvo, ko so si domačini poiskali dodaten zaslužek v pridelovanju suhih sliv, imenovanih prinele.

Druga sv. vojna je bil naslednji izjemno prelomen dogodek na omenjenem območju. Nemška oblast je 11. novembra 1941 z Bizeljskega začela izseljevati domačine, na njihove domove pa naseljevati Kočevarje in Besarabce. Z Bizeljskega je bilo med drugo svetovno vojno izgnanih 1011 ljudi.

Duhanič Vinko, prevoznik vina s konjsko vprego, Zg. Sušica.

Po vojni je območje postalo eksistenčno odvisno od bližnjih urbanih središč in centrov zaposlitve, predvsem Brežic, v katera se je prebivalstvo sprva izseljevalo, pozneje pa začelo dnevno migrirati. Ker je kmetom tako izostal glavni finančni dohodek, so se mnogi začeli izseljevati tudi v prekomorske dežele.

Vir:

-Šekoranja, N., 2005. Sonaravni regionalni razvoj Bizeljskega: Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 91 str.
-Šekoranja, N., 2005. Bizeljsko in Bizeljanci v času druge svetovne vojne : Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 85 str.
-Zidar, F., 2005. Biotska raznovrstnost in kulturna dediščina kot sestavini sonaravnega razvoja na območju Kozjanskega regijskega parka : diplomsko delo. Ljubljana, -Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 85 str.
-Jakič, I., 1999. Vsi slovenski gradovi. Ljubljana, DZS, str. 55, 56.
-Razstava naravne in kulturne dediščine Bizeljskega, 1999. Bizeljsko, Turistično društvo Bizeljsko.
-Bizeljsko, 1976. Krajevna skupnost Bizeljsko, 48 str.
-Razstava naravne in kulturne dediščine Bizeljskega, 1999. Turistično društvo Bizeljsko.