Rojena 22. 8. 1930 na Bizeljskem, kjer je obiskovala prvi razred osnovne šole. Nadaljevala je v Šmarju pri Jelšah. Med okupacijo je živela v Ptuju in obiskovala meščansko šolo. Po osvoboditvi se je družina vrnila na Bizeljsko. V Brežicah je končala gimnazijo kot ena prvih maturantov v letu 1949.

Na Filozofski fakulteti  v Zagrebu je končala študij umetnostne zgodovine ter opravila izpit iz arhivistike. Študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Gradcu je skupaj z doktoratom končala v začetku leta 1975.

Dr. Cvetka Knapič Krhen

Stalno se je zaposlila  l. 1956 v Zgodovinskem oddelku pri Republiškem sindikalnem svetu Hrvaške. Zaradi reorganizacije je bila premeščena v Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na  Hrvaškem in zbirala gradivo za monografijo o delavskem gibanju. Tri volilne mandate je opravljala dolžnosti tajnice Skupščine raziskovalne skupnosti za humanistične vede Republike Hrvaške. Opravljala je še dalje iste funkcije, samo naslovi ustanov so se menjali.Med svojim službovanjem je sodelovala v številnih znanstvenih simpozijih v Jugoslaviji, Avstriji, Bolgariji, Nemčiji, Madžarski in Čehoslovaški . Kot predstavnica Hrvaške je izvoljena v Znanstveni mednarodni svet s sedežem na Dunaju. Še vedno se enkrat letno udeležuje simpozijev. Na teme, ki jih je raziskovala, je izdala tudi  publikacije.

Za svojo dejavnost je dobila več nagrad in priznanj. V republiški raziskovalni skupnosti so jo predlagali zveznim organom za državno odlikovanje (orden rada), vendar ga kot Slovenka v tistem obdobju ni dobila. Za svoj prispevek avstrijskem zgodovinopisju je leta 1986 dobila mednarodno državno nagrado Ministrstva za znanost Republike Avstrije.

Po 35. letih službovanja v času osvoboditve se je upokojila in vrnila na Bizeljsko. Obširno pridobljeno znanje v aktivni dobi je radodarno dajala na voljo za svoj rojstni kraj. Pomagala je pri diplomskih nalogah študentov, jih usmerjala v poklice,  za katere je vedela, da imajo zanimanja in ustrezne sposobnosti. Njeno poznavanje zgodovine in arhivistike je omogočilo, da smo ljubitelji svojega kraja dobili vpogled pisno in slikovno zgodovinsko dokumentacijo našega območja od paleolitskega človeka, rimskih postojank do sodobne zgodovine. Za krajevne razstave, vinske praznike ter označitev pešpoti je pomagala oblikovati vsebino biltenov in prevajati besedila v tuje jezike. Ob prazniku 100 letnice pojava trtne uši in priznanju porekla  belega in rdečega  bizeljčana je vsa družina sodelovala, s slikovnimi in pisnimi viri kakor tudi svojimi zapisanimi spomini. Na številnih srečanjih v tujini  ni nikoli pozabila omeniti medijem svojega rojstnega kraja.
Tudi ob otvoritvi družinske Filove etnografske zbirke je pomagala vsa družina. Mati Slava je ohranila mnogo pomembnih predmetov pisnega in slikovnega gradiva in ga poklonila zbirki, ki je sedaj razstavljeno in na ogled obiskovalcem. V zbirko je dala tudi zapiske očeta Janka Knapiča  o pojavu trtne uši v letu 1880. Ohranjeni so tudi njegovi  zapisi sodobne zgodovine, ki so jih pisali hrabri možje in žene našega kraja med vojno doma in v izgnanstvu.

Za prispevke Cvetke, matere Slave in očeta Janka, iskrena hvala.