Zaščititi ajdov kolač poskuša Društvo kmečkih žena že več let. Dolgo smo potrebovali, da smo ugotovili, da so naše domače jedi kolači in potice ravno tako dobre ali celo boljše od serijske priprave. V zadnjih petdesetih letih je bila ajda skoraj pozabljena. Čeprav v Sloveniji poznamo okoli 90 jedi, ki vsebujejo tudi ajdo. Najbolj znan nam je ajdov kruh, kolač, žganci, palačinke in pecivo. Jedi iz ajde postajajo pomemben dodaten vir prehrane. Ljudje se izogibajo obilne mastne in kalorične hrane. Raje se ozirajo nazaj v čas, ko so uživali zdravo doma pridelano hrano s kozarcem dobrega vina, ki se lepo ujema s ajdovim kruhom ali kolačem.

Zopet bodo obsoteljska polja posejana z ajdo. Rožnato beli ajdovi cvetovi in nežno zelena stebelca bodo krasila osušeno pokrajino. 
Članice aktiva kmečkih žena se vedno aktivno udeležujejo peke kolača. Namen je usposobiti čim več kmetic, posebno mladih za peko kolača, ker mora biti vrhunski kulinarični primerek. Pri vsaki peki prinesejo vsaj tri udeleženke potrebno zmes za ajdov kolač s seboj. Po končani peki preizkušajo in ugotavljajo kaj bi se še dalo izboljšati. Z vajo morajo dobiti preizkušen enoten recept za krajevno značilen ajdov kolač. Vse sestavine morajo biti prvovrstne kot je: kvalitetna ajdova moka, sveži kravji sir s smetano in jajci.  Pomembni so še tisti drobni dodatki,ki jih vsaka kuharica vloži v svojo kulinarično umetnino.

MILKA KOVAČIČ roj. BABIČ izhaja iz družine, kjer so vsako leto sejali ajdo na ječmenišče (okrog 25. julija). Milka se je že kot mladenka začela zanimati za peko kolača in pripravo ajdovih jedi. Za praznike in posebne priložnosti so vedno postregli z ajdovim kolačem.Pri ocenjevanju komisije za kvaliteto ajdovega kolača je trikrat dobila najvišje priznanje. Postala je poznana v širši regiji. Sama poudarja, da nobena ne speče tako dobrega kolača, da se ne  bi našla boljša.Tudi druge gospodinje: Zdravka Kampijut , Branka Balon, Jožica Najger, Jožica Putrih, Vera Krištof, Jožica Lipej  in druge udeleženke peke so  s svojimi preizkušenimi recepti dodale še delček sebe, tudi zato, ker bo ajdov kolač predstavnik vseh Bizeljancev.

Doslej so udeleženke peke kolača prišle do zaključkov da mora končni izdelek vsebovati. 1 kg ajdove moke (ki se mora popariti, 1-1,5 kg srednje mehkega kravjega sira. Pripraviti se mora tako, da v ½ kislega in delno posnetega mleka dodamo še ostalo polovico svežega mleka, ki se takoj sesiri. Pregrevati je potrebno počasi, da sir preveč ne otrdi. V testo damo eno celo margarino, s tem, da nekaj pustimo za premaz kolača poleg enega rumenjaka ko je že nekoliko zapečen.  V sir damo 2 dcl kisle smetane, 4-5 svežih jajc, katerih rumenjake malo posolimo, da so bolj rumeni. Po okusu solimo ali po potrebi sladkamo. Masa zadostuje za 3 dolžine v malo večjem pekaču. Praksa je pokazala, da je dobro narezati kolač pred peko na ustrezne rezine, zaradi tega, ker je trdo zapečeno skorjo težko rezati, ker odstopi od testa.  Začetek pečenja je pri 200 stopinjah  kasneje na 180 stopinjah. Peči se mora od 1 – 1,5 ure. 

Nobene razlike ni med ajdovim kolačem in ajdovo potico.
ČE KOLAČ NI BOLJŠI OD POTICE, POTEM JI NE DELAJTE KRIVICE:
Razlika je samo v tem, v kakšni posodi se peče. Če je posoda okrogla je kolač, če je posoda podolgovata je potica.  To so priznani strokovni izrazi.

NEKAJ O AJDI
Starejši Bizeljanci s hvaležnostjo v srcu in z globokim spoštovanjem izgovarjajo ime »ajda«. Spominjajo se kriznih obdobij, uničevalnega vdora trtne uši, uničenih vinogradov leta 1880. Posledice prve in druge svetovne vojne,  izgnanstva in elementarnih nezgod predvsem toče in pozebe. Ob takšnih dogodkih so prebivalci skoraj vedno dobili pomoč v obliki ajdovega semena ali  zrnja za hrano. Sejanje ajde kot strnišnega posevka je prešlo v navado  tudi takrat, ko je toča ali druga nadloga uničila pridelke v manjšem obsegu. Tudi pozno posejana ajda lepo dozori, če je dolga in topla jesen, postopoma cvete in dozoreva.  Daje tudi odličen  ajdov med. Zaradi hitre rasti je tudi zatiralka plevela.
Ajdo so začeli sejati v naših krajih že v začetku 15. stoletja. Valvazor je zapisal, da je ajdov kruh  črn kot zemlja. Z uživanjem ajdinih jedi se je spremenil tudi način prehrane. Uporaba je mnogostranska. Kuhana kaša čisti črevesje, odpravlja težave od preobilice prehrane, izboljšuje spomin in  lajša težave pri razširjenih venah. Povečuje prožnost žilnih sten. Uporabljajo se obkladki  pri bolečih žilah, udarninah in bolečih nogah.

Kadar ajda cveti kmet odkrije se.

Marija Sušnik, 20.09.2010