Že leta 1883 so imenovali na Bizeljskem sekcijsko komisijo ter so vključili tudi njega, ki je takoj začela s pripravami za zatiranje trtne uši. Ko je Balon Ivan postal deželni komisar 01.07.1887 ga je vzel v redno službo, za vodenje trsnice na Bizeljskem in Pišecah in kot okrajnega vinskega inštruktorja. Postal je znan po vsej Sloveniji, zato ker se je obnova vinogradov na Bizeljskem začela takoj izključno po strokovnih navodilih.
Ivan Malus je umrl 09.06.1935 leta v starosti 72 let. Posestvo je podedoval njegov nečak iz Orešja, ki ga je kmalu prodal. Kupil ga je Premelč Viktor iz Žalc, ker je imel prihranke blokirane zaradi krize, za nakup kmetijskega zemljišča pa je banka sredstva sprostila. Na tem posestvu je kasneje nastala kmetijska zadruga Bizeljsko.

V sekcijski komisiji so bili poleg Ivana Maluza še Balon Ivan in Vinko Vršec zelo so se trudili, da bi preprečili širjenje koreninske uši, vendar je bilo vse zastonj. Naše kraje je okužila iz Madžarske in Hrvaške preko Sotle najprej v Kapelah, kmalu so bili okuženi vsi obmejni vinogradi. 37 strokovnjakov je priporočilo cepljenje naše plemenite trte na ameriško podlago, ki je bila odporna proti trtni uši. Divjake so lahko cepili pozimi v zaprtih prostorih in jih kot cepljene spomladi posadili v trsnico, čez eno leto pa v vinograd. Prvo trsnico je Malus Ivan obnovil kar na svojem zemljišču v skupni izmeri 1440 m2 vendar na različnih tipih tal.

Na priporočilo Ivana Balona je Ivan Malus deloval kot vinski inštruktor v Brežiškem okraju. Na celotnem območju je predhodno pregledal vsako vinogradniško parcelo pripravljeno za obnovo. Tudi obnovitvena dela so bila v njegovi pristojnosti. Šele potem je vinogradnik dobil brezobrestna posojila ali nepovratna sredstva. Sam je v svojo trsnico vložil 600 cepljenk,
20 % od teh je propadlo. Od države je dobil 3 opuščene vinograde, obnovil jih je na ameriški podlagi. Po 5 letih je imel rekordno trgatev. Iz vse Slovenije so ogledovali obnovljene vinograde in se vzgledovali po njih.
S prodajo cepljenk je ogromno zaslužil in obogatel, zato je pri domačiji sezidal novo moderno vinsko klet s steklom obloženimi cisternami in velike lesene sode (sedaj vinarska zadruga).

Razni časopisi in revije so pisale o njem. Rihard Dolenc je leta 1891 v Novem mestu zapisal, da so na Bizeljskem pod vodstvom Ivana Maluza tudi preprosti kmetje začeli obnavljati svoje vinograde in cepiti trto na ameriško podlago. To je najboljši dokaz, da je ta način obnove pravilen. Po prerani smrti Ivana Balona v starosti 35 let in štirih letih intenzivnega strokovnega dela je Ivan Malus samostojno uspešno nadaljeval zastavljene smeri obnove. Bil je tudi nadzornik državnih trsnic v Pišecah in na Bizeljskem. Vsak postopek obnove  je posebej preučil preden je priporočil praktično uporabo.

Nožičke za cepljenke je izdeloval Anton Golobič iz Drenovca na Bizeljskem. Žmavc Andrej iz Slogonskega je leta 1929 v Naših Goricah  zapisal, da je usoda dala svojemu kraju in našemu dobremu kmečkemu prebivalstvu na pravem mestu v najbolj kritičnem času za naše vinarje Ivana Balona, Ivana Maluza in Viktorja Vršeca, da so osnovali nove trsnice in organizirali strokovno obnovo vinogradov. Na Bizeljskem je bila obnova že v polnem zamahu, ko v drugih vinogradniških krajih še niso začeli obnavljati. Organizirali so ekskurzije za ogled obnovljenih Bizeljskih vinogradov in razstave grozdja in vina.

Iz tistih težkih časov se je ohranila pesem.
Ti prokleta filoksera, vse požrla je
vsak siromak se toži, da nič več ne zasluži.

M. Sušnik