Vsakega od naših prostorov bivanja nezamenljivo zaznamujejo prav stavbe oziroma grajena dediščina. Vinogradniške krajine v vsem slovenskem prostoru s tega vidika niso nobena izjema. Območje Bizeljskega se lahko ponaša s stavbami, ki so jih ljudje postavljali ob svojih vinogradih. Kot lahko socialno strukturo prebivalcev spoznavamo skozi ostale stavbe, ki stojijo v prostoru, je ta evidentna tudi skozi vinske hrame in zidanice. Glina, les, preplet šibja in slama so gradiva, ki jih najdemo v tem subpanonskem prostoru. Novejši čas pa je dodal še opeko – opečnato ali betonsko, ki je prisotna tako v gradnji, še bolj pa kot kritina.

Kljub temu, da je Bizeljsko skoraj v celoti vinogradniška krajina, so vinogradi velikokrat precej oddaljeni od domačij, zato se je tudi tu, kot sicer na Štajerskem in sosednjem Dolenjskem, razvil tip vinogradniške pokrajine z vinskimi kletmi kot izrazito gospodarskimi, v posameznih primerih tudi občasno naseljenimi stavbami.

Sama velikost vinskih kleti je povezana predvsem z velikostjo vinograda. Ljudje so znali še kako presoditi, kolikšen prostor je potreben za opravljanje gospodarske funkcije in se tako v preteklosti s prevelikimi, predimenzioniranimi stavbami skorajda nismo srečevali. Hrami in zidanice so bili tako primarno namenjeni spravilu in hranjenju vinskega pridelka. Funkciji je sledila tudi oblika stavbe, ki so bile grajene varčno in v skladu s pravili o racionalni rabi prostora, materialov in energije. Na posameznih – zlasti velikih – posestvih se srečujemo tudi z arhitekturnimi presežki, ko so vinske kleti tudi v likovnem pogledu izjemno oblikovane, drugače pa so bizeljski hrami in zidanice stavbe, ki so s svojo preprosto strukturo dajale le akcent tudi sicer urejeni vinogradniški pokrajini. Nikakor pa je niso preglasili. Tako se na Bizeljskem srečujemo verjetno tudi z najmanjšim vinskim hramom pri nas.

Poleg stavb v celem pa velja izpostaviti tudi kakšen detajl stavb, zlasti t.i. sončna vrata, ob katerih ponovno spoznavamo, kako mojstrsko so naši predniki oblikovali les, iz katerega so sicer sestavili tudi skoraj vse ostale pripomočke in orodja, kar so jih v preteklosti rabili pri delu v vinogradu. Ravno vrata in njih oblikovanje pa je element, ki ga tudi današnji lastniki vključujejo v sodobne vinogradniške stavbe in tako povezujejo tradicionalno in sodobno v bizeljski vinogradniški krajini.

Helena Rožman, etnologinja
Foto: L. Babič, B. Brečko