ZBIRKA STARIN TRAVNIKAR – VITNA VAS 17, BIZELJSKO

Vitna vas

Kraj se omenja leta 1404. Iz pisnih virov Franciskejskega katastra je razvidno, da se je Vitna vas imenovala Vitmansdorf, potem Vidna vas po Sv. Vidu, zatem Vita vas in sedaj Vitna vas. Ena od možnosti je, da je vas dobila ime po trti Vitis – viti – vit (upogibati), kakor se ovijalke imenujejo. Ime se je ohranilo tudi potem, ko je nastajala vas. Vitna vas leži na nadmorski višini 200 m v dolini potoka Dramlja ter na pobočju in slemenu griča Kojanca vzhodno nad njo. Tam sta zaselka Pišak in Kojance. Poleg intenzivnega vinogradništva se prebivalci ukvarjajo še z poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom. Med vinogradi nad dolino stoji cerkev sv. Duha z nekaj značilnimi prvinami gotskega sloga. Danes je tu križišče vinsko turistične ceste, ki je pripeljala napredek v te, prej nedostopne kraje. Na ogled je tudi krajevna, pokrajinska in stavbna dediščina.

Etnografska zbirka

V preteklosti so se prebivalci Vitne vasi, okoliških vasi in naselij preživljali večinoma s kmetijstvom. Redili so živino, obdelovali polja in vinograde. Njihovo življenje je bilo težko, veliko je bilo fizičnega dela, saj so vsa dela opravljali ročno, strojev ni bilo. Pri delu so si lahko pomagali le z živino in različnimi orodji, ki so jih veliko naredili sami ali različni mojstri npr. kovači, mizarji, lončarji ipd. Po drugi svetovni vojni se je začel razvoj v Sloveniji, tudi na širšem območje Bizeljskega in okoliških vasi. Gospodarji na kmetijah so ostareli, prišlo je do menjave generacij, novi gospodarji na kmetijah so si začeli prizadevati, da bi modernizirali svoje kmetije in si tako olajšali delo, pridelali več in tako imeli več sredstev za življenje in za vlaganja v kmetijo. Najbolj premožni kmetje so začeli nabavljati prve stroje npr. traktorje in priključke zanje, s katerimi so delali tudi pri ostalih kmetih, uporabljati so se začele prve motorne kosilnice, motorne škropilnice in drugi pripomočki za vinogradništvo. Ročne žage so postopoma zamenjale motorne žage, uporabljati so se začeli tudi novi predmeti v gospodinjstvu npr. električni likalniki, saj je v te kraje prišla tudi elektrika. Zaradi nabave in uporabe novih strojev, orodij in pripomočkov, se večinoma niso več uporabljala orodja in predmeti, ki so jih uporabljali predniki. Začela se je tudi obnova hiš, gospodarskih poslopij in bolj intenzivna obdelava  njiv, vinogradov itd. Orodja in predmeti, ki so jih uporabljali predniki, se niso več uporabljala, in so postala napoti. Tako je začela propadati in se uničevati slovenska dediščina. Ker mi ni bilo vseeno, kaj se dogaja s temi orodji in predmeti, me je to vzpodbudilo, da sem začel z zbiranjem teh orodij in predmetov, ki bi jih ljudje sicer zavrgli. Z leti se jih je nabralo kar veliko, tako da je zbirka sedaj že kar obsežna. V zbirki so  kmetijska orodja in predmeti, vinogradniška orodja in predmeti, obrtniško orodje, predmeti za gospodinjstvo in drugi predmeti.

Predstavitev zbirke:

– kmetijska orodja in predmeti

stroji in orodja, ki so služili za obdelavo polj kot so razni železni plugi, sejalnica, ogrebači, okopači, izkopači, obračalniki za seno, lesene brane, komati za konje, vprežne telege in jarmčki, sani, ter različno ročno orodje, ki se je uporabljalo v poljedelstvu npr. motike, srpi, lesene vile, cepci za mlatenje žita, pajkl, mlatilnica ipd.

– vinogradniška orodja in predmeti

razne škarje, škropilnice za zapraševanje z žveplom ali z galico v prahu, ročne škropilnice, mlini za grozdje, sadje, brente, škafci, majolke – vrči za vino, pletenke, berivci, leseni sodi, rigli, ključi za odpiranje sodov, lesena preša;

– obrtniško orodje

šivalni stroji, stroji za čevljarsko obrt, orodja za čevljarsko obrt, orodja za mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo, kovaštvo, lesarstvo, žganjekuho;

– predmeti za gospodinjstvo

razni likalniki, mlinčki za kavo, mlinčki za mletje orehov, lončene posode, metrga, jedilni pribor, sita, nečke, svečniki, tehtnice;

– ostali predmeti v zbirki

radio sprejemniki, pisalni stroji, telefon, slike, ogledala, gramofon, star denar (bankovci, kovanci) itd.

Zbirko še vedno dopolnjujem in sem vesel vsakega novega predmeta, ki ga najdem oz. dobim. Če imate doma kakšno staro orodje ali star predmet, ki se ne uporablja več in ga ne potrebujete, pa bi sodil v mojo zbirko, ga bom zelo vesel.

Poleg zbiranja starih orodij in predmetov skušam ohraniti tudi stare vrste sadnega drevja. V okolici hiše in v sadovnjaku so zasajene različne vrste sadnega drevja kot so: orehi, jablane (mošančke), kutine, slive bistrice, češnje, divje češnje, vinogradniške breskve, hruške (tepka, vinska moštnica) nešpelj, marelice, bela murva, in drevesa, ki jih poznam iz svoje mladosti:  lipa, dren, navadna leska, divji kostanj, bor, beke, pravi kostanj itd.

Srečko Travnikar
Vitna vas 17
8259 Bizeljsko

tel.št.  07 49 51 552
GSM  041  871  016

e-mail: srecko.travnikar@siol.net

Za ogled zbirke se predhodno najavite po telefonu ali e-pošti.