Sanje mnogih mladih fantov so postati športnik, a le redki se povzpnejo na stopničke svetovnih tekmovanj. Eden takih, ki mu je to uspelo, je Vlado Veršec iz Nove vasi na Bizeljskem.

Kot deček je sanjaril o nogometu, a o treningih, kot jih poznajo dečki dandanes, je lahko le sanjal. Med šolanjem v Ljubljani  je med tekom po Rožniku srečal takrat vrhunskega hitro hodca Bogdana Makovška, ki je njegove noge, gibkost in slog ocenil kot primerne za tekmovalno hitro hojo, eno najtežjih atletskih disciplin. Povabil ga je v klub, kjer je začel trenirati. Bil je eden izmed kandidatov za OI v Barceloni, vendar zaradi službe ni mogel dovolj trenirati in vrhunski rezultati so padli v vodo. Srce ga je kljub vsemu vleklo k športu.

Poskusil se je v triatlonu, kolesarstvu, smučanju – postal smučarski učitelj, po petintridesetem letu pa se je vrnil k hitri hoji, ki je primeren šport tudi za starejše in začel nizati uspehe. Najbolj ponosen je na doseženih deset državnih rekordov ( tri dvoranske in sedem na odprtem) na razdaljah od 3 do 50 km, v različnih starostnih kategorijah, večkrat je bil balkanski prvak, ima številne uvrstitve med prvih deset na največjih tekmovanjih, a poudariti velja 3. mesto na svetovnem prvenstvu 2007 v Italiji, na evropskem 2008 v Ljubljani je postal evropski podprvak ter 2009 na Finskem svetovni podprvak. V lepem spominu mu ostaja dosežen jugoslovanski mladinski rekord do 23 let na 20 km, najbolj svež uspeh pa je zmaga na državnem prvenstvu v hitri hoji na 5000 m na prostem v Domžalah po predhodnih dveh naslovih  dvoranskega državnega prvaka na 3000 m v Zagrebu in Novem mestu.

O zaključku športne kariere ne razmišlja, saj pravi: »Dokler so uspehi , je tudi motivacija«. Kot častni član Atletskega kluba Lazio iz Rima je, iz rok nekdanjega italjanskega premiera Giulia Andreottija osebno, prejel plaketo in priznanje za zmago na Madžarskem. Ob lanskem krajevnem prazniku mu je KS Bizeljsko podelila priznanje za dosežke na športnem področju.

Lea Babič
Foto: osebni arhiv Vlado Veršec