kjer je bil obvezen krst tistih, ki so se na 686 metrov visokem vrhu znašli prvič.

Ostali smo opravili krajšo malico in se pred bližajočo nevihto odpravili v dolino, kjer se nismo mogli upreti obveznim postojankam, ki so jih pripravili prijazni domačini, tako da ni manjkalo dobre hrane, užitne kapljice in seveda dobre volje.
Pohod se je končal v popoldanskih urah in sicer na istem mestu, kjer je tudi bil začetek.

M. Šekoranja
Foto: P. Dececco