Pot po Orešju se začenja na Ledinah pri avtobusni postaji, kjer cesta naravnost vodi do mejnega prehoda Orešje-Klanjec, levo pa krenemo na pot po Orešju. Za nami preko ceste je lokacija t. i. “Trojno mesto”, rimsko vojno taborišče in rimske vile, katerih ostanki so še vidni (v letih 1938 – 39 raziskoval profesor Ivan Mlinar iz Celja v delu “Iz rimskega obzidja v krajini” ČZN 1965).

Če bi krenili po glavni cesti proti Bizeljskem, bi si pri Žnidaričevih lahko ogledali “Zbirko igrač”, prišli pa bi tudi do “Smehove poti”, ki vodi do spominske plošče, posvečene Antonu Smehu-Hariju, ki je bil prvi slovenski filmski snemalec. Ob tej poti teče potok, ki je včasih gnal tri mline. Pot mimo Smehove domačije (zdaj Dernikovič) bi nas pripeljala na “Grajsko pot”, mi pa gremo preko potoka in strmo navzgor skozi gozd in pridemo do predela Bohor in do domačije Pavlin. Od tu se pot rahlo spušča in spet vzpenja med hišami in vinogradi; na levi se vidi grad Bizeljsko, na desni pa Obsotelje in mejni prehod ter mesto Klanjec. Tako pridemo do vinske kleti Blažinčič. Do tu pridemo tudi od glavnega izhodišča poti, mimo trgovine “Pri Jožici” in nadaljujemo “Pot po Orešju” po asfaltni cesti ter pri križu krenemo desno navzgor po makadamski poti. Hodimo navkreber skozi vinograde v Kozji peči in prispemo do asfaltne ceste Orešje-Kunšperk, kjer krenemo levo in kmalu pridemo do lepega lesenega križa, v oskrbi družine Zagmajster.

Pot bi nas tu naravnost vodila v zaselek Rupe, kjer bi prišli do vinske kleti “Sagmeister” in na “Grajsko pot”. Mi pa krenemo desno po t.i. “Poti dobre volje”, ki se strmo vzpenja po gozdu in nas, ob koncu asfalta, pripelje na sedlo in do t.i. “Knežje poti”. Tu pridemo do jase, kjer je domačija Kovačič, po domače “Hamerček” in po poti desno bi prišli v Goro z lepim razgledom na sotesko Zelenjak (naravno vrednoto, ki jo je ustvarila reka Sotla) in na vrhu do razvalin cerkve Sv. Marjete z gotsko arhitekturo. Pa raje nadaljujemo po makadamski poti do “Vlke pečine”, v kateri gnezdijo krokarji in v bližini raste bavarska popkoresa (Moehringia bavarica-redka rastlinska vrsta). Pogled z “Vlke pečine” je čudovit, vendar le za tiste, ki prenesejo višino.

Pot naprej bi nas pripeljala do t.i. “Ajdovskega kamna”, o katerem pravi legenda, da ga je tja prinesla “ajdovska baba” v “firtuhu” (predpasniku), mi pa se vrnemo do domačije Kovačič, zavijemo navzdol pod “Vlko pečino” in zelo previdno po poti skozi gozd pridemo pri “Vinskem hramu Berkovič” na cesto oz. “Grajsko pot”. Ta desno vodi na grad Bizeljsko, kjer živi družina Klakočar, ki se tudi ukvarja z vinogradništvom (znamka “Wisell”), levo pa gremo po “Grajski poti” mimo vinogradniških družin Bratoš, Rajterič, Kunst in stare posesti iz 17. st. “Freihof” – (ribarjeva domačija, sedaj Faber, kjer je najdena predzgodovinska urna – žara, kar kaže na naselje staro nekaj tisoč let) in stare šole Orešje, imenovane po A.M.Slomšku, kjer raste velika nešplja in do kleti Pavlinovih. Na ovinku, pri vinogradniški domačiji Malus, zavijemo po klancu navzdol in pridemo do cerkve Sv. Magdalene, kjer je vsako nedeljo maša. Za cerkvijo je pokopališče. Pot desno ob cerkvi bi nas, po rahlem vzponu, pripeljala skozi Supot, v Bizeljsko vas (po domače Podgrad).

Mimo vinogradniških domačij Malus (zbirka steklenic) in Jazbec ter družine Žertuš (znana stara modra hiša) pa pridemo do vinogradniške domačije Poček, kjer so obnovili staro hišo in ohranili ostanke rimskega vodovoda iz glinenih cevi, ki je potekal od t.i. “Črne kapele” nad gradom Bizeljsko (omenjene v zloženki “Grajska pot”) proti “Trojnemu mestu”. Cerkev Sv. Magdalene (arhitektura iz l. 1653 ima še gotske elemente, o čemer priča datum na talnem zidcu) je središče vasi Orešje, ki ja znana po orehih (od tod tudi ime) in po ugodni mikroklimi, ki spominja na mediteransko, zato tu ni pozeb oz. so redke, dobro uspevajo fige, kakiji, kivi, sivka (“lavendel”) in mandlji, v vročih poletnih dneh pa se sliši pesem škržatov (“žgačev” po domače), kot da smo na morju.

Asfaltna cesta nas mimo odcepa za “Grajsko pot”, preko “Kupc” (stara klet obkrožena z vinogradi, od koder je lep razgled na grad Bizeljsko ter na Obsotelje in Klanjec) pripelje do izhodišča poti.

Vir: Brošura Bizeljske pešpoti. Izdala občina Brežice.

pot_po_oresju