Magister Janez Istenič je z velikimi črkami zapisan v bizeljsko vinogradništvo. Rojen Ljubljančan je spoznal svojo življenjsko sopotnico Mihaelo z bizeljskimi koreninami in se ob tem zaljubil tudi v bizeljsko gričevnato vinorodno pokrajino. Med študijem agronomije je opravljal prakso na posestvu v Stari vasi, kjer je imel 30 arov vinograda tudi njegov tast. Ko je v francoski Šampanji spoznaval nastanek celemu svetu znane mehurčkaste pijače, je ugotovil, da so tudi vina z bizeljskih vinogradov zelo primerna za penine.

Leta 1968 se je ob rojstvu hčerke odločil del pridelka iz tastovega vinograda predelati v penino s hčerinim imenom Barbara. Bil je prvi zasebni pridelovalec penečih vin v takratni Jugoslaviji. Postopoma je proizvodnjo širil in sčasoma so svoje penine dobili vsi družinski člani. Kot je svoje znanje dopolnjeval, ga je tudi predajal drugim ter spodbujal bizeljske vinarje naj se poskusijo tudi v tej smeri, saj meni, da je tukajšnje grozdje, predvsem avtohtona sorta rumeni plavec , zelo primerno za peneča vina. Ves čas se je z njimi dokazoval doma in po svetu ter prejel številne prestižne nagrade in priznanja. Naj naštejem: 10 šampionskih nazivov, 64 zlatih in velikih zlatih medalj ter 41 srebrnih, 3 krat Prix d’ Excellence v Parizu, zlato medaljo v Veroni, dvojček šampionskih naslovov leta  2005 v Ljubljani in Gornji Radgoni. Leta 1992 so slovenski kmetijski novinarji izbrali penino Barbara za slovenskega vinskega prvaka, pet let pozneje pa je prejel nagrado GZS.  Leta 2008 je dobil medijskega Bakhusa (priznanje Festivala kulinarike in vina v Ljubljani), Hiša kakovosti – Maison De Qualite pa je naziv, ki ga je kleti penin Istenič podelila mednarodna dobrodelna ustanova Red svetega Fortunata ob 25 letnici delovanja.

Leta 1996 je za svoje delovanje na področju kulture pitja penin prejel tudi visoko odlikovanje šampanjskega viteškega reda iz Francije. Leta 2013 so jih v prestižni svetovni enciklopediji Šampanjcev in penečih vin, ki jo vsakih 10 let izda hiša Christie’s, proglasili za najboljšega slovenskega pridelovalca penin. Najbolj ponosen je na priznanja iz Pariza, zibelke penečih vin.

Ne pozabi poudariti, da je v dejavnost vpeta cela družina. Lani so praznovali petdeset letnico na svojem posestvu, kjer svojo proizvodnjo radi pokažejo turistom in številnim gostom, ki cenijo njihove penine. Posebno pozornost namenjajo elitnemu turizmu v obnovljeni nekdanji Janežičevi vili s štirimi jabolki, kjer jih vsako leto obišče več tujcev.

Manj znano je da, poleg penin, velik poudarek dajejo balzamičnemu kisu, ki ga proizvajajo iz mošta in zorijo 6 do 12 let. Tej proizvodnji so v celoti namenili klet na Piršenbregu.

10 let je Janez Istenič predsedoval turističnemu društvu Bizeljsko, ki je na njegovo pobudo organiziralo in izpeljalo številne odmevne prireditve v kraju in širše, saj je povezal krajane kot uspe le malokomu. Nepozabni so vinski maratoni med bizeljskimi vinogradi, veselice pod šotorom in trikrat zapored Bizeljska noč na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Je tudi član društva vinogradnikov, kjer redno sodeluje na ocenjevanjih vin in nesebično deli nasvete vsem, ki so mu pripravljeni prisluhniti.

Njegov moto je ljudi pripeljati na Bizeljsko. V ta namen vsako leto na njihovem posestvu organizirajo festival penin. Prihodnost vidi v povezovanju. »Treba je stopiti skupaj in ustvariti lastni profil podkrepljen z določenimi akcijami, (ponudbo Bizeljskega – penine, predikati, bizeljčan) ter prehod s starejše na mlajšo strokovno usposobljeno generacijo« pravi. Doda, da je premalo cenjen status kmeta. Ne le hiša, poslopja, zemlja, ampak zgodba, ki jo predstavlja. Problem so tudi klimatske spremembe zaradi katerih vsi iščejo rešitve, kako zadržati svežino vin. Za zdaj je rešitev zgodnejša trgatev in tehnološki postopki. 

Ob lanskem krajevnem prazniku je magister Janez Istenič za svoje delovanje v kraju na predlog TD Bizeljsko prejel plaketo KS Bizeljsko. »To priznanje mi veliko pomeni, ker sem ga prejel od ljudi, ki jih vsak dan srečujem in poznajo moje delo od prvih dni do danes«, doda ob koncu najinega pogovora.

Lea Babič