V preteklosti so nekateri Bizeljanci s svojim delom pustili sledi tudi v širšem prostoru. Brežiška knjižnica je objavila portret prvega slovenskega poklicnega snemalca Antona Smeha.

ANTON SMEH – HARRY

28. november 1898 (Orešje) – 2. julij 1953 (Ljubljana)

Prvi slovenski poklicni filmski snemalec je bil rojen 28. novembra 1898 v Orešju na Bizeljskem kot deveti od desetih otrok. Življenje v veliki kmečki družini je bilo težko. Ko je bil star pet let, mu je umrla mama Francka. Oče Martin je težko nahranil vso družino, zato so otroci drug za drugim odhajali od doma. Med zadnjimi je dom zapustil Anton, ki je sledil sestram v Zagreb. Sprva je delal kot rudar in se nato izučil za peka. Ves čas pa se je spogledoval s fotografijo. Ko je spoznal, da je kamera sposobna zabeležiti premik, hojo, dogodek, se je z vsem srcem in predanostjo posvetil snemanju.

Filmsko pot je začel v Zagrebu leta 1924. Na začetku je snemal reportažne prispevke za francoska Pathé Journal in Gaumont, od leta 1926 za Stella-Film iz Zagreba. Zanj je posnel več reportaž, reklam in dokumentarnih filmov. Leta 1927 se je poskusil v glavni moški vlogi v filmu Ciganska kri (Ciganska krv), leto kasneje pa sodeloval pri snemanju celovečernega dokumentarnega filma Življenje in smrt Stjepana Radića (Stjepan Radić u životu i smrti).

Leta 1931 se je zaposlil pri Jugoslovanskem prosvetnem filmu v Beogradu, kjer je poleg številnih dokumentarnih filmov posnel tudi nekatere umetniške filme v koprodukciji. Kot snemalec zunanjih prizorov je tako sodeloval pri snemanju jugoslovansko-češkega filma A življenje teče dalje (A život jde dál), zatem pa v koprodukciji z Avstrijo posnel turistično-umetniški film Otroci narave.

Pred 2. svetovno vojno je bil eden od snemalcev prvega ohranjenega slovenskega zvočnega dokumentarnega filma Mladinski dnevi (1938). Snemanje celovečernega filma Ljubica in Janja je prekinila vojna.

Med vojno je snemal boje na Sremski fronti ter osvoboditev Beograda in Zagreba.

Po sodelovanju pri snemanju filma V gorah Jugoslavije, se je po koncu vojne zaposlil pri Triglav filmu, kjer je snemal Filmski obzornik in kratke dokumentarne filme. Pogosto je omenjal, da je bilo to obdobje najsrečnejše v njegovem življenju.

Kot zadnje njegovo delo so zabeleženi posnetki arhitekta Plečnika.

Umrl je 2. julija 1953 v Ljubljani.

Ob stoletnici rojstva so mu krajani Bizeljskega na mestu, kjer je nekdaj stala njegova rojstna hiša, postavili spominsko obeležje. Po Orešju pa vodi tudi po njem poimenovana pešpot – Smehova pot.

Obsežnejši zapis s fotografskim gradivom je objavljen na Kamri – portalu domoznanskih vsebin in je dostopen na povezavi https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/anton-smeh.html.

Mag. Sabina Stanič
Vir: Knjižnica Brežice