Tu nas je nagovorila in orisala načrtovano pot predsednica Turističnega društva Bizeljsko, ki je bilo organizator pohoda, Mateja Kmetič.

Lahko pohodniško pot smo nadaljevali po cesti mimo domačije Brigite Heberle Martini, ki jo poleg lepo urejene okolice krasi tudi čudovit vrt z neštetimi cvetovi vrtnic vseh vrst, kakor tudi z drugimi rožami. Na vrhu vzpetine nas je pričakala družina Šekoranja Špiler, ki nas je pogostila z odličnim pecivom in drugimi dobrotami, seveda pa ni manjkala pijača vseh vrst.

Od tu naprej je pot še lažja in čez nekaj časa se pred nami odpre pogled na široko dolino proti Bizeljskem. V daljavi se vidi tudi starodavni bizeljski grad in številni vinski hrami obdani z vinogradi.

Od naslednje postaje z okrepčilom pri Srečku Žgalinu je bila le še kratka, vendar lepa in zanimiva pot do cerkvice svetega Vida, kjer nas je po najtežjem delu poti postregel Greglov Tonček. Ob poti srečamo tudi s slamo krit najmanjši hram na Bizeljskem, od katerega je prav lep pogled na bližnji hribček s cerkvico.

V cerkvi je bila maša, priča pa smo bili tudi lepem cerkvenem obredu krstu. Pred cerkvijo smo si pohodniki dobro odpočili, s pesmimi pa nas je razveseljeval MOPZ Bizeljsko pod vodstvom Nika Ogorevca. Po zaključenem kulturnem programu smo se vrnili do vinotoča Zagmajster, kjer nas je pričakal odličen golaž in kjer smo ob prijetnem vzdušju zaključili pohod.

Branko Brečko