V Orešju na Bizeljskem stoji cerkev posvečena Mariji Magdaleni. Je ena izmed petih podružničnih cerkva na Bizeljskem. Na letošnjo magdalensko nedeljo sta tam somaševala domači župnik Vlado Leskovar in nadškof dr. Marjan Turnšek, ki je blagoslovil obnovljena oltarja sv. Barbare ter sv. Katarine in v nagovoru poudaril pomen oltarja v cerkvi in pomen daritve na oltarju.

Gospod Vlado je nanizal nekaj zgodovinskih dejstev in povedal: »Vas Orešje je v virih prvič omenjena leta 1404. Cerkev Marije Magdalene pa v virih prvič nastopa leta 1545. Verjetno pa je zidava povezana z bizeljskim gradom, tako da je bila cerkev tukaj v Orešju dosti prej. Sodeč po letnici na talnem zidcu prezbiterija, so leta 1653 prezbiterij prizidali k starejši ladji. Približno v tem času so verjetno pozidali tudi zvonik, leta 1665 pa postavili nov oltar Marije Magdalene, ki je bil nazadnje obnovljen leta 1979. Obsežno prenovo je cerkev doživela leta 1842, ko so posodobili okenske odprtine, izdelali kamnit glavni portal, postavili lesen pevski kor in uredili zunanji dostop na pevski kor, obokali ladjo ter celotno zunanjščino poenotili. In domneva se, da so takrat postavili v cerkvi oltarja sv. Barbare in sv. Katarine, ki bi naj bila pri cerkvi sv. Marjete v Kunšperku. 

Cerkev sv. Marjete je danes v ruševinah v pisnih virih pa je prvič omenjena leta 1545, čeprav se že takrat omenja, da je cerkev zelo stara. Povezana je bila z gradovoma Kunšperk in Cesargrad. Zgrajena je bila na prazgodovinski naselbini. V cerkvi sv. Marjete so nekoč kaplani Svetega Petra brali vremenske maše in so zato sprejemali zbrani mošt. Leta 1787 so bile te maše na pobudo oskrbnika na Bizeljskem prenesene k sv. Mariji Magdaleni v Orešje. Z odlokom Jožefa II. so cerkev zaprli. Po ustnem izročilu so leta 1473 Turki cerkev izropali in požgali. 

Oltar sv. Barbare je iz prve polovice 18. stoletja. Oltar sv. Katarine pa iz druge polovice 18. stoletja. Oltarja ni izdelal isti mojster, kar je razvidno iz oltarjev samih in sodita med t.i. okvirne zlate oltarje. Prva prenova oltarjev je bila leta 1902. V kroniki je zapisano, da sta denar za obnovo oltarjev zbirala cerkvena ključarja Franc Strasstner in Franc Raiterič.

Ker pa leta naredijo svoje, je oltarja zob časa zelo načel oltarja. Lesni črv je napadel oltarja, tako da so že nekateri deli odpadli.  Leta 2015 smo se odločili za obnovo oltarjev. Najprej je bil obnovljen oltar sv. Barbare, ki je bil malo boljšem stanju. Leta 2016 je bil oltar sv. Barbare restavriran v prvotno obliko. Ostranjene so bile vse barve, od prejšnjih prenov, zamenjani vsi uničeni deli in na novo pozlačen in posrebren.  

Oltar svete Katarine je bil v zelo slabem stanju. Na tem oltarju je bilo potrebno zamenjati veliko okraskov, ki so bili popolnoma uničeni in so strohneli. Tudi na tem oltarju je veliko zlata in srebra, ki pa je v originalu bolj tonirano v različnih  barvah. Tudi slika sv. Katarine je bila zelo načeta. Obnovo oltarjev je opravil restavrator Andrej Šebalj z Bizeljskega. Delo pa je nadzoroval dr. Robert Peskar, generalni konservator.«

Po maši je sledil še blagoslov vozil in druženje ob dobrotah domačih gospodinj ter žlahtni kapljici.

Lea Babič