Svojo prvo dušnopastirsko službo je blaženi Anton Martin Slomšek pričel na Bizeljskem 8. septembra leta 1825. Dvestoletnico njegovega prihoda v našo župnijo smo proslavili s tridnevnim praznovanjem ob farnem žegnanju.

Najprej so se zbrali ljudski pevci na tradicionalnem, že dvanajstem, srečanju z naslovom Veseli hribček.Praznovanje se je nadaljevalo v soboto s sveto mašo pri Slomškovi kapelici v Bračni vasi, ki jo ob somaševanju g. Kšele iz Brežic, daroval domači župnik Vlado Leskovar. Kapelica je bila zgrajena in blagoslovljena leta 2001. Po sv. maši je sledila pogostitev na bližnjem geršakovem dvorišču, ki jo je s člani svoje družine in sovaščani pripravil gospodar Jože. Tam smo počakali temo, da smo si lahko v kinu pod zvezdami ogledali film o bl. Antonu Martinu Slomšku z naslovom Srečen bo čas in tako izvedeli še nekaj zanimivosti iz njegovega življenja.

Osrednja slovesnost je potekala v nedeljskem popoldnevu. Začela se je z molitvijo rožnega venca za nove duhovniške in redovniške poklice, nadaljevala z molitvijo križevega pota in slovesno sveto mašo, ki jo je daroval nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek – postulator ob somaševanju osmih duhovnikov. V pridigi je opozoril na nekatera dejstva iz Slomškovega duhovniškega delovanja. Po sv. maši je bila predstavljena bogato dopolnjena razstava o Slomšku v spominski sobi ter knjižica z verodostojnimi podatki o Slomškovem delovanju. Knjižica nosi naslov Slomšek na Bizeljskem – 200 let prisotnosti njegovega duha (1825 – 2025) Profesorica zgodovine Nataša Šekoranja Špiler je ob pomoči mag. Liljane Urlep iz nadškofijskega arhiva v Mariboru ter bibliotekarja dr. Dejana Packa zbrala dokumente, ki pričujejo o Slomškovem delovanju v povezavi z našo župnijo.

Mladi kaplan se je ljudem hitro prikupil, saj jih je rad obiskoval in imel za vsakogar dobro in spodbudno besedo. S svojimi pridigami je pritegnil poslušalce in se v njih premišljeno in postopno lotil pregreh kot so pijančevanje, požrešnost, nečistovanje, jeza, sovraštvo in bahaštvo. Pijančevanje je označil kot glavni greh Bizeljancev in priporočil izogibanje pijači. Znan je njegov zapis: »Ljubeznivo vino je velika Božja dobrota: žalostne oveseli, bolnike pokrepča, starim ljudem daje moč, če se trezno pije, brez mere ga piti, je strup.«

Prizadeval si je za redno delovanje šole in ustanovil nedeljsko šolo, da so jo lahko obiskovali tudi tisti, ki se med tednom zaradi dela, pouka niso udeleževali. Spesnil, priredil ali predelal je okoli dvajset pesmi, saj je poleg petja v cerkvi in šoli gojil tudi družabno petje. Bizeljancem je želel priskrbeti pesmi za dostojno zabavo in pregnati nespodobno petje. Tudi po odhodu z Bizeljskega je ostal v stiku z Bizeljanci, ki so ga izredno spoštovali in imeli radi, kar dokazuje tudi več kot tisoč zbranih podpisov ob predlogu za njegovo beatifikacijo leta 1936. Na Bizeljsko se je še večkrat vrnil in bil vedno toplo sprejet. Spodbudil je obnovo župnijske cerkve in oltarjev. V cerkvi je oltar posvečen blaženemu Antonu Martinu Slomšku z njegovo relikvijo. Tudi križev pot v farni cerkvi nosi njegov pečat. Duhovnik Gorazd Bastašić je s pomočjo virov in literature izbral, uredil in priredil molitev križevega pota in vanjo vključil spodbudne besede Slomškovih govorov.

Vse to in še več je predstavljeno na prej omenjeni razstavi in knjižici.

Lea Babič