Velika noč  je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani  na ta dan obeležujejo in praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Obenem pa je to tudi pomemben družinski praznik, ko se ob velikonočnih jedeh in pijači zberejo vsi člani družine. Veliki teden je teden pričakovanja, teden veselja in upanja, ki se zaključi z veliko nočjo oz. veliko nedeljo. Po tradiciji pričenjamo velikonočni teden s praznovanjem  cvetne nedelje in blagoslovom zelenja, cvetja in butar. Dnevi od ponedeljka do četrtka so rezervirani za pospravljanje domov in stanovanj. Četrtek je tudi zadnji dan v tednu, ko je še dovoljeno delati na zemlji. Z večerno sveto mašo na veliki četrtek, ki je spomin na zadnjo večerjo, se nadaljuje bogato obredje velikonočnega tedna. V petek je strogi post in edini dan, ko v katoliških cerkvah ni maše. To je dan Jezusove smrti na križu.

Velika sobota se pričenja zelo zgodaj zjutraj z blagoslovom ognja in vode, ki ju otroci  s tlečo drevesno gobo raznosijo po domovih.  Tleča goba lahko pomeni tudi začetek kuhanja in peke velikonočnih dobrot. Dan se nadaljuje  z barvanjem  pirhov in pripravo jedi. V košarah ali jerbasih, ki se odnesejo na žegen ali blagoslov,  nikakor ne smejo manjkati:  suho-prekajeno meso, potica, kruh, hren in kuhana okrašena jajca.

Posebnost tudi velikonočni zvonovi, ki prenehajo zvoniti na veliki četrtek. V petek njihov molk spominja na Jezusovo trpljenje. Ponovno pričnejo zvoniti v soboto, ko že oznanjajo prihajajoče Jezusovo vstajenje v nedeljskem jutru.

Nataša Šekoranja Špiler