Trstni sortiment se je tudi kasneje dosti spreminjal, saj so se zavestni vinogradniki držali vinskih smernic. Tako je danes na Bizeljskem odličen trsni sortiment za vse vrste vin od namiznih, do kakovostnih in vin izjemnih kakovosti.

Razni strokovnjaki, ki sodelujejo na ocenjevanju se strinjajo, da je to območje eno izmed najkvalitetnejših na območju Slovenije. Dokaz temu so številne nagrade, ki jih domači vinogradniki dobivajo tako pri nas kot tudi v svetu. Ker pa se vinogradniki zavedajo, da so premajhni v globalnem tržišču, so ustanovili Zvezo društev ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti. Njen namen je s skupnimi močmi združiti interese ter prispevati k nadaljnji promociji vinskega turizma v okolišu in uveljavitvi bizeljsko-sremiških vin.

V skladu s temi načrti so pri Kmetijskem inštitutu Slovenije naročili Elaborat o zaščiti bizeljsko sremiških vin, ki je bil dokončan leta 2004.

Za bizeljčan rdeči so predvidene sledeče sorte:

žametna črnina (40 - 60 %),
modra frankinja (10 - 30 %),
ostale rdeče sorte (do 10 %)
in po tradiciji bele sorte (10 - 15 %).

Za bizeljčan beli pa je predviden sortiment:

laški rizling (30 - 60 %),
rumeni plavec (15 - 30 %)
in ostale bele sorte (do 30 %).