, ki jih imamo posajene na njivah in na naših vrtovih.
Pa vendar ta drobiž predstavlja pomemben del samooskrbe družin z domačo lastno zelenjavo za sproti, pa tudi za zelenjavne shranke za zimo. Ko sem se sprehodila po vrtovih, me je zmrazilo ob pomisleku, da ti ljudje nimajo v tem trenutku nič. Vrtovi so stolčeni do neprepoznavnosti. Ne vemo, kaj je tu sploh raslo. Gospodinje nimajo niti peteršilja za juho, niti solate, niti paradižnika, paprike, kumaric, fižola, skratka vrtnin, ki jih imamo v tem trenutku vsi v izobilju. Prvi trenutek je težko sploh razmišljati razsodno. Vendar pa je v tem trenutku na vrtu še lahko kaj postoriti. Vrtnine so hitro rastoče rastline in s hitrim ukrepanjem bomo na vrtu lahko pridobili še en pridelek.

 

Najprej po toči je potrebno očistit vrtove, da gnitje ne povzroča okužb. Obrežemo poškodovane dele rastlin.Tudi tam, kjer mogoče izgleda, da ni nič, so ostale korenine. Če je ostal nepoškodovan koreninski vrat, se bo npr. paradižnik še obrasel in bo ob dobri zaščiti še kaj pridelka. Zeljne glave in cvetačo, ki imajo uničeno glavo, izkopljemo in na njihovo mesto zasnujemo drug posevek. Brokoli in listnati ohrovt se še obrasteta, če le ni prehudo poškodovana rastlina. Na območjih, kjer je toča naredila »totalko«, so grede za prelopatat ali globoko prekopat. Tu zasnujemo nove setve. V tem času še lahko posejemo repo, kolerabo, belo poletno redkev, kitajsko zelje, pozni korenček, rdečo peso in zimski por. Če bo lepa jesen, bo uspešna tudi še setev črne redkve.

Ni še prepozno za setev endivije in radiča, vendar bo za   glavice malo pozno, zato za setev izbirajmo listnate solatne tipe.

Največji   primanjkljaj bo pri stročnicah, za setev fižola je pozno, uspešna je le v primeru dolge in lepe jeseni še kakšna varianta sort zgodnjega stročjega fižola, ki pa ga ponoči pred sajenjem namočimo in obilno zalijemo sadilne jame, v katero položimo namočeno zrnje. Lahko pa fižol nadomestimo z   nizkim grahom. Hitro rastoča stročnica nam bo dala bolj siguren pridelek že sredi septembra.

V tem času se lahko sadijo še sadike nekaterih kapusnic, kot so srednje rane sorte cvetače, ranega zelja, brokulija, kolerabice. Posadimo pa tudi lahko sadike endivije in   glavnatega radiča.

Seveda pa je v tem trenutku zelo velik in resen problem pomanjkanje padavin, na vrtovih ne bo zraslo nič, če ne bo dežja ali ne bo poskrbljeno za namakanje.

Ob veliki gospodarski škodi, ki jo je toča povzročila vsem družinam, ki živijo na prizadetem območju, pozivam gospodinje, naj poskrbijo za svoje vrtove, in jih bodrim, saj tu še za letos ni vse izgubljeno.

slika1

Izpostava Brežice 

Cesta prvih borcev 41, 8250 Brežice

Tel.: (07) 496-64-80, fax: (07) 496-11-65

E-pošta: marija.levak@siol.net

 
Marija Levak, KGZ Novo mesto, izp. Brežice