Podatki tretjega tedna spremljanja dozorevanja grozdja letnika 2018 v zgornji tabeli kažejo na pospešeno dozorevanje grozdja v primerjavi s prejšnjim tednom. Vsebnost
sladkorja se je zvišala v povprečju za cca. 9°Oe glede na prejšnji teden, vsebnost skupnih kislin se je v povprečju znižala za 1,8 g/L, pH vrednost se je povišala v povprečju za
0,11.
Informacije iz terena, glede zdravstvenega stanja grozdja, kažejo na večji pojav gnilobe (kot posledice grozdnega sukača) in kisle gnilobe (kot posledice poškodb insektov),
ravno tako na zelo neizenačeno dozorevanje iste sorte v istem vinogradu, na kar morate biti pozorni.
Glede na podatke iz zgornje tabele in v odvisnosti od lege, zdravstvenega stanja grozdja ter vremenske napovedi svetujemo, da se za pridelavo penečega vina lahko začne
trgatev sorte chardonnay in modri pinot. Ravno tako za vina normalnih trgatev v odvisnosti od lege, predvsem pa zdravstvenega stanja grozdja ter vremenske napovedi
svetujemo trgatev zgodnjih sort kot je portugalka ter srednje poznih sort kot je sivi pinot in traminec. Odvisno od lege in zdravstvenega stanja tudi trgatev in podbiranje sort
gamay, chardonnay, beli pinot, modri pinot, sauvignon, kerner, rumeni muškat in zeleni silvanec. Pri ostalih sortah se naj s trgatvijo še počaka, razen če to res zahteva
hitro napredovanje gnilobe oz. propadanje grozdja. Pri tem naj opozorimo na upoštevanje karence morebitne zadnje uporabe botriticidov v vinogradu v izogib težavam s
fermentacijo.
Naj omenimo še enkrat, da so rezultati opravljenih meritev merodajni za vzorčene vinograde in jih ne smemo vzeti na splošno, zato opozarjamo, da je potrebno v vsakem
vinogradu posebej spremljati dozorevanje grozdja (sladkorna stopnja, skupne kisline, predvsem zdravstveno stanje) in določiti optimalni rok trgatve.
S skupnim trganjem kakorkoli prizadetega in zdravega, kakovostnega grozdja se zniža kakovost celotnega pridelka. V ta namen se odstranjuje poškodovano, neobarvano
grozdje, uvele, suhe dele grozdja in tudi grozde, ki so poškodovani od bolezni, insektov ali fizioloških motenj.
Pri trgatvi in predelavi poškodovanega in nagnitega grozdja se od vinarja zahteva še posebno odgovornost. Visok nivo higiene, natančno odbiranje poškodovanega ali
nagnitega grozdja, hitra predelava, nižje temperature pri predelavi in vrenju, uporaba žvepla, dobro pripravljenega kvasnega nastavka iz vitalnih kvasovk in hrane za kvasovke
so dejstva, ki jih je potrebno upoštevati pri predelavi nagnitega in poškodovanega grozdja. V takih primerih svetujemo ostro razsluzenje moštov z dodatkom do 1dl 5-6%
raztopine žveplaste kisline na 100 l (50 mg SO2/l) mošta in ustreznih čistil. Primerna je kombinacija kalijevega kazeinata in želatine ali kombinacija bentonita, želatine ter
kremenčevega čistila. Ob hujših primerih gnilobe je priporočljiv tudi dodatek aktivnega oglja. Naj ne bo še enkrat odveč opozorilo, da je aktiven kvasni nastavek v tem primeru,
kakor tudi sicer, nepogrešljiv in nujen.
Zakonodajna zahteva za minimalni volumenski delež naravnega alkohola za deželno vino PGO je 8,1 % vol (62 °Oe), za kakovostno vino ZGP 8,5 % vol. (64,5 °Oe), vendar
mora biti minimalni volumenski delež dejanskega alkohola tako pri deželnem vinu PGO, kakor tudi pri kakovostnem vinu ZGP 8,5 % vol.
Na KGZS-Zavodu Novo mesto, kot pooblaščeni organizaciji za spremljanje dozorevanja grozdja v vinorodni deželi Posavje, bomo izdali za sorte, ki ne bodo dosegale
primerne tehnološke zrelosti, dovoljenje za obogatitev mošta. Popravek volumenskega deleža naravnega alkohola ne sme preseči 2 % vol. (tudi za vini metliška črnina PTP in
belokranjec PTP). Pridelovalec, ki namerava obogatiti več kot 10.000 l pridelka, mora pridobiti individualno dovoljenje za obogatitev pri pooblaščeni organizaciji za spremljanje
dozorevanja grozdja na osnovi pisne vloge, v kateri navede doseženo sladkorno stopnjo grozdja ob trgatvi, količino mošta, ki jo namerava obogatiti in številko vpisa
pridelovalca v Register pridelovalcev grozdja in vina. Pisna vloga se pošlje na naslov Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto ali
po elektronski pošti na naslov andrej.bajuk@kgzs-zavodnm.si.
V primeru pridelave vin beli Bizeljčan PTP in rdeči Bizeljčan PTP naj bodo pridelovalci pozorni na višino sladkornih stopenj. Vino rdeči Bizeljčan PTP ima lahko največ 12,0 %
vol. dejanskega alkohola (v povprečju največ 87,7 °Oe sladkorja), vino beli Bizeljčan PTP pa največ 12,5 % vol. dejanskega alkohola (v povprečju največ 90,9 °Oe sladkorja).
Da ne bi prišlo do prekoračitve vsebnosti dejanskega alkohola, je potrebno trgatev sort, ki predstavljajo največji delež v vinih beli Bizeljčan PTP in rdeči Bizeljčan PTP,
načrtovati takoj, ko doseže grozdje po vsebnosti sladkorja tehnološko zrelo. Po Pravilniku o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – Bizeljčan (Uradni list
RS, št. 22/09 in 59/09) mora biti za vino rdeči Bizeljčan PTP in vino beli Bizejčan PTP minimalna povprečna sladkorna stopnja za posamezne vinske sorte grozdja sledeča:
– Žametovka: 149,2 g/l oz. 67 °Oe,
– Rumeni plavec in Kraljevina: 157 g/l oz. 70 °Oe,
– Laški rizling: 169,8 g/l oz. 75 °Oe,
– Sauvignon, Beli pinot, Chardonnay, Modra frankinja, Modri pinot: 182,6 g/l oz. 80 °Oe.
V primeru, ko želi pridelovalec pridelati vino z označbo vrhunsko vino ZGP, mora predhodno pridobiti mnenje pooblaščene organizacije o ustreznosti količine in kakovosti
grozdja za pridelavo vrhunskega vina, zlasti glede stopnje naravnega alkohola in zdravstvenega stanja grozdja. V tem primeru mora pridelovalec grozdja, namenjenega za
predelavo v vrhunsko vino ZGP najmanj 8 dni pred trgatvijo opraviti predprijavo trgatve, dva dni pred trgatvijo pa tudi prijavo roka trgatve pri pooblaščeni organizaciji. Le-ta
nato v dveh dneh po prijavi termina trgatve opravi pregled dozorelosti grozdja v vinogradu, kjer mora biti prisoten tudi pridelovalec ali njegov zastopnik. Omenjeni pregled v
vinogradu delno plača pridelovalec v višini 20% stroškov pregleda (na kraju samem), 80 % stroškov pa je sofinancirano s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Grozdje, namenjeno pridelavi v vrhunsko vino, mora ob trgatvi dosegati najmanj 84°Oe, ob pregledu v vinogradu najmanj 80°Oe. Če grozdje v vinogradu, ob pregledu ne
dosega 80°Oe, pridelovalec ne more zaprositi za ponovni pregled.
Na grozdju, ki je namenjeno za pridelavo vrhunskega vina posebne kakovosti mora biti prisotna žlahtna gniloba. Sladkorne stopnje tega grozdja v vinogradu pa morajo biti
najmanj:
– pozna trgatev 91°Oe,
– izbor 102°Oe,
– jagodni izbor 127°Oe,
– ledeno vino 127°Oe v moštu in
– suhi jagodni izbor 154°Oe.