Uredništvo One v sodelovanju s civilno iniciativo Kakšno šolo hočemo  in njeno predsednico Manco Košir organizira izbor najboljšega slovenskega učitelja/učiteljice. Letos je ta laskavi naziv dobil bizeljski učitelj glasbe Vilko Urek. Ob tej priložnosti se je z veseljem odzval vabilu na pogovor za našo spletno stran.

V reviji Ona smo prebrali, da so vam ob izboru pripravili presenečenje ob razglasitvi. Niste vedeli, da ste izbrani?

Ne, nisem niti vedel, da sem predlagan. Čeprav je to krožilo po internetu, nihče ni ničesar omenil o glasovanju. Tudi na sami prireditvi nisem vedel. Ravnateljica Metka Kržan mi je naročila, naj pripravim program, ker dobimo obisk z ministrstva. Ko so gostje prišli, me je presenetilo, zakaj je zraven tudi Manca Košir, a se s tem nisem obremenjeval. Tudi župan Ivan Molan ter vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj Patricija Čular, ki sta bila zraven, sta pogosto prisotna na naših prireditvah. Izbral sem nastopajoče in izvedli smo program kot vsakokrat. Zadovoljen sem bil z nastopom učencev in si še urejal nastavitve na klaviaturi za naslednjo skladbo, ko so besedo dobili gostje. Ko sem začel poslušati, kaj sploh govorijo, sem se zavedel, čemu so prišli in kakšna čast me  je doletela. To je bilo res lepo presenečenje.

Predvidevam, da vam programa ni bilo težko pripraviti.

Ni bilo težko izbrati programa in na koncu se mi je kar smejalo, ker je bil res kvaliteten. Predstavili so se zbori, pevci solisti, igrali smo, za konec pa vsi skupaj z občinstvom zapeli in zaplesali mojo priredbo popularne skladbe Rock me.

Kako je prišlo do tega predloga za naj učitelja?

Ne vem natanko, kdo je bil pobudnik, vem, da so dekleta iz pevskega zbora napisale pismo in poslale glasovnice. To pismo je urednica revije Ona na prireditvi prebrala.

Ste tudi prejemnik oktobrske nagrade za leto 2016 , najvišjega priznanja Občine Brežice.

Tudi to je bila velika čast. Pogosto sodelujem na raznih prireditvah po društvih, od Sožitja do gasilcev, upokojencev, Rdečega križa, izgnancev, kmetic, šoferjev .. Nikoli ne odklonim sodelovanja in mislim, da je to prispevalo k nagradi. Vsako šolsko leto imamo v povprečju 40 nastopov, na katerih sodelujemo z našimi učenci. Glasbeni del je moje delo, za govorni pa poskrbijo učiteljice. Ponosen sem tudi, da nas je leta 2014 povabila svetovalka Inge Breznik z Zavoda za šolstvo RS med štiri šole v Sloveniji za snemanje 90-minutne oddaje Kje s pa ti doma. V najboljši možni meri smo predstavili šolo in kraj Bizeljsko. Morda kdaj ponovimo kaj podobnega z novimi skladbami, ki opevajo Bizeljsko. Tri nove, ki jih v oddaji še ni bilo, so že napisane in posnete.

Res je to bila čudovita predstavitev našega kraja in verjetno enkratna izkušnja za vas učitelje in nastopajoče učence. Kaj pa muzikal Dolina spomina?

To je bila res čudovita predstava. Obžalujem, da je nismo posneli kot film. Težava je v tem, da igralci z odhodom na nadaljnje šolanje zapustijo šolo in jih ni možno več dobiti skupaj. Imam že izbrane lokacije na Bizeljskem, kjer bi lahko snemali in razmišljam o tem, da bi Dolino spomina ponovili.

Kje najdete vedno nove ideje?

Ideje se rodijo nepričakovano,  na nastopu, včasih zgodaj zjutraj, velikokrat med poukom, med počitnicami .. Za oddajo Kje s’ pa ti doma sem imel v trenutku osnutek načrta, kako naj bi potekala. Kolegicam po kabinetih sem predlagal, kateri sklop bi katera pripravila. Takrat sem se brez budilke zbujal ob treh in napisal scenarij. Tega so učiteljice dopolnile in dodelale. Ko delam, mi ni do spanja. Ko dobim idejo, jo zapišem in pozneje nadgradim. 

Bi morda še sami izpostavili kaj, česar nisva omenila?

Že pred imenovanjem za najučitelja so me z Zavoda za šolstvo RS v petek, 30. junija, povabili predavat madžarskim učiteljem, ki so na seminarju v Sloveniji. Pred dvema letoma sem že predaval avstrijskim učiteljem, še prej pa vsem slovenskim učiteljem glasbe. Na osmih glasbenih študijskih skupinah po Sloveniji sem predstavljal, kako vodim pouk glasbe s pomočjo Power point projekcij. Delo sem pripravljal tri leta in ves čas izhajal iz lastne prakse. To moje delo sestavlja več kot 2800 projekcij, na katerih so vključeni glasbeni pojmi, več kot 800 glasbenih posnetkov znanih skladb, partiture za igranje in še veliko drugega. To je primer dobre prakse, kjer spoznavamo glasbo na avdio-vizualen način ter ob tem pojemo in igramo. Na spletu so vsem dostopne  moje podrobne učne priprave za pouk glasbe v osnovni šoli.
Naslednji dan po razglasitvi smo s pevci mladinskega pevskega zbora OŠ Bizeljsko sodelovali na Zborovskem BUM-u v Mariboru. Naša svetovalka Inge Breznik je 5500 pevcem na stadionu povedala za to nagrado in me povabila na oder. Tam sem pohvalil naše pevce in kraj.

Povedano dokazuje, da je šla  nagrada v prave roke. Če se ne motim, ste napisali tudi učbenik.

Leta 1991 sem napisal prvi učbenik za igranje na elektronsko klaviaturo ali sintesajzer in potem še drugega. Pripravil sem tudi učbenik, s katerim se lahko učijo igranja učenci s posebnimi potrebami. Sodeloval sem v šestčlanski državni komisiji pri pripravi nacionalnega preverjanja znanja. Moje učne priprave in Power point projekcije je odkupila znana založba, ki ima največji tržni delež učbenikov v Sloveniji. Vsekakor teh uspehov in nagrad ne bi bilo brez 33-letne podpore in razumevanja v družini ter sodelovanja s kolektivom.

Sama najbolj poznam glasbene festivale, ki jih pripravljate in vodite že 26 let. Vsako leto nas presenetite z novimi idejami. Pred nekaj leti ste na oder postavili cel kolektiv. Morda bi lahko ustanovili učiteljski pevski zbor glede na to kar ste pokazali.

Upam, da nam bo to kdaj uspelo. Težko je najti čas za vaje.
Ideja za festival je prišla povsem spontano. Vsi sodelavci in učenci naše šole poskrbimo za enkraten dogodek, ki navduši številno občinstvo. Najboljše pevce po festivalu že od samega začetka izbirata strokovna komisija in občinstvo, ki vedno do zadnjega kotička napolni šolsko dvorano. Pevci z naših festivalov nastopajo izven Bizeljskega. Kar dve pevki sta se uvrstili v sam vrh slovenskega šova Razred talentov.

Kaj je po vašem mnenju formula vaše priljubljenosti? Morda to, da otrokom predstavite vse glasbene zvrsti?

To zagotovo drži. Neka skladba, ki jo je npr. napisal Mozart in jo najdem v kvalitetni zabavni priredbi, je otrokom bliže kot original. Tak pristop obravnavanja snovi je veliko bolj zanimiv. Vsekakor menim, da je treba izhajati iz današnjega časa in ne ignorirati sodobne glasbe in glasbenikov. Trudim se, da bi poslušali kvalitetno glasbo. Širim  splošno razgledanost učencev in vem, da bodo z veseljem peli celo življenje.

Ustanovili ste tudi šolski ansambel Fru –fru, ki ga še nisva omenila.

Res je! Fru -Fru nisva omenila, pa bi ga bilo nujno, saj v sedanji zasedbi deluje že enajsta generacija glasbenikov. Šolski ansambel sem ustanovil že takoj leta 1984, ko sem prišel na Bizeljsko. Takrat smo igrali še na Orffova glasbila, klavir in harmoniko, saj drugih glasbenikov ni bilo. Ponosen sem, da je danes na šoli 45 učencev, ki igrajo različna glasbila. Zasedbe so se spreminjale glede na glasbila, ki so jih učenci igrali, ali pa sem jih naučil igranja na njih sam. Ko so le-ti zaključili šolanje smo sestavili novo zasedbo, ime Fru – Fru pa ostaja šoli in novim glasbenikom. Zasedbe so bile največkrat v pop obliki (klaviatura, el. kitara, bas kitara in bobni), ki smo ji dodali solistična glasbila (violina, citre, klarinet, saksofon, harmonika ..). Najbolj pisana zasedba je bila v času devete generacije, ko sem sestavil kar 25 članski orkester, saj so učenci igrali glasbila iz vseh inštrumentalnih skupin. Šolski ansambli so sodelovali na mnogih proslavah in državnih tekmovanjih, kjer so dobili najvišja priznanja (zmagovalci občinstva, zmagovalci strokovne komisije.) Mogoče se kdaj srečamo vsi glasbeniki, ki smo igrali v šolskem ansamblu Fru – Fru.

Bi morda dodali še kaj?

Naj le še enkrat poudarim, da te nagrade zagotovo ne bi bilo brez podpore in sodelovanja družine, ravnateljice in kolektiva, ki mi vsa leta stojijo ob strani. Prav tako so k moji nagradi prispevali vsi bivši in sedanji učenci ter njihovi starši.

Zahvaljujem se vam za pogovor, čestitam za nagrado in želim še veliko uspehov.

Hvala. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so mi čestitali.

Lea Babič