V ljudskem izročilu velja Gregorjevo kot dan, ko se ptički ženijo. V tem času so dnevi že občutno daljši in tudi ptičje petje napoveduje skorajšnjo pomlad. Parčki si urejajo gnezda, kjer bodo poskrbeli za svoje potomstvo.

Skozi kuhinjsko okno med kuhanjem kosila opazujem staro brezo na kateri se dogajajo številne ptičje zgodbe. Pred nekaj leti se je veliki detel, ki je pozimi pridno prihajal tudi na krmilnico, odločil, da v deblo breze izdolbe luknjo za svoje gnezdo. Dneve in dneve s kljunom dolbel in sem se že veselila, da bom lahko opazovala hranjenje mladih detelčkov. A prileteli so škorci, ki jim je bila detlova izbira stanovanja zelo všeč. Po nekajdnevnih »pogajanjih« je detel odnehal in s pripravami na gnezdenje sta pričela škorčevka in škorec. Škorci niso najbolj priljubljeni pri vinogradnikih in gnezdo tik ob vinogradu marsikomu ni bilo po volji, a jaz sem občudovala njihov lesketajoče perje in čakala mladičke. Kdaj pa kdaj je v luknjo pogledala tudi velika sinica in kak plavček ter vse pogosteje par vijeglavk, ki je vztrajno posedal na bližnjih vejah. Po nekaj dneh so tudi škorci odnehali, a niti vijeglavka se ni odločila gnezditi tam. Žal tisto leto na brezi nisem videla ptičjih mladičev.

Lani se je za luknjo malce vstran začela zanimati močvirska sinica. Spet je parček pridno urejal gnezdece v katerega je kdaj pa kdaj pogledala tudi velika sinica in brglez, a vrnila se je tudi vijeglavka in si ga prisvojila. Tokrat sem z veseljem ugotovila, da v njem gnezdi. Ko so se mladički izvalili, sta jih starša pridno hranila dokler ni napočil čas za prvi polet, ki se je končal v bližnjem vinogradu. Napočil je tudi dan, ko so odleteli v tople kraje.

Pogosto se sprašujem kakšna bo naslednja ptičja zgodba z breze. Njen začetek se že nakazuje. Tokrat je prvi parček brglezov, ki si je po dolgotrajnem ogledovanju očitno začel urejati gnezdo. Zato nestrpno pričakujem letošnje poglavje ptičje zgodbe s stare breze ob hiši.

Lea Babič