Na posameznih grmih pušpana (Buxus sp.) so v zasebnih vrtovih v letu 2014 opazili množično škodo, ki so jih povzročile pušpanove vešče (Cydalima perspectalis Walker). Zaradi izrednih vremenskih pojavov v letu 2014, je na nekaterih območjih jugovzhodne Slovenije celo prišlo do njene prerazmnožitve. Vešča je na območju Evrope prisotna že od leta 2007.

V Sloveniji pa smo jo prvič potrdili leta 2011 v Pomurju. Po podatkih navedenih v literaturi ima škodljivec  5 generacij na leto. Najbolj škodljiva faza je faza gosenice.  Prehranjuje se z objedanjem listov, ko le-teh zmanjka, pa začne objedati les. Povzročena škoda lahko na koncu vodi tudi do propada rastlin. Največji naravni sovražnik tega škodljivca so ptice. Pušpan v okrasnih vrtovih zaseda pomembno mesto in ima dolgo tradicijo, zato bi bilo potrebno njihovemu ohranjanju posvetiti večjo pozornost, predvsem z zaščito proti škodljivim organizmom.

 
Najboljša zaščita pred škodljivcem je preventiva, rastline moramo redno pregledovati in po potrebi ukrepati. Če opazimo posamezne gosenice, jih lahko odstranimo ročno. V večjih nasadih pušpana navajajo kot učinkovit ukrep uporabo entomopatogenih ogorčic (steinernema carpococapsae). Napadene pušpane je smiselno tretirati s primernimi insekticidi že med rastno sezono, preden zaznamo večjo škodo in ko so gosenice še majhne. V zvezi z učinkovitostjo insekticidov proti pušpanovi vešči ni veliko znanega. Ker je dokaj nov škodljivec, v Sloveniji nimamo veliko registriranih insekticidov za njeno zatiranje. Dovoljena je samo uporaba sredstev za zatiranje drugih škodljivih organizmov v okrasnih rastlinah z aktivno snovjo deltametrin. Literatura navaja, da bi učinek lahko imela tudi sredstva na osnovi a.s.: acetamiprid, piretrin, tiakloprid ali tiametoksam.

Ko se borimo proti pušpanovi vešči, je potrebno uporabiti škropilnice z močnim pritiskom, da zrak s kapljicami dobesedno prevetri grmiček pušpana tudi v notranjosti. Pomembno je poudariti , da eno tretiranje ne bo dovolj učinkovito, zato je potrebno tretiranja ponavljati, še posebno, ker ima škodljivec več generacij na leto. Ravno tako nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajne zaščite. Močno poškodovane pušpane je priporočljivo uničiti, npr. s sežigom ali z zakopom v zemljo. Če je preživelo več gosenic, bodo najverjetneje ponovno napadle pušpan.

Vir: KGZS – zavod Novo Mesto