Tretjo postno nedeljo se je ponovno zbrala velika množica pohodnikov – tokrat v Orešju pri cerkvi svete Marije Magdalene, od koder smo odšli na kar dolgo pot do svetega Vida v Janeževi gorci.

Za okrepčilo ob poti so naprej v bližini lovske koče poskrbeli Milena, Ivanka in Ludvik, v Janeževi gorci pa še Branka, Marija in Branko. Z dobro voljo je bila tudi ta pot premagana. Na začetku poti se je župnik Vlado Leskovar zahvalil Gabrieli Špeljak za njen prispevek pri pripravah na izvedbo pohodov, povzel bistvo prejšnjih dveh pohodov ter v razmislek ob tokratnem ponudil pridigo o sosedi. Na cilju je predstavil zgodovino cerkve in njene glavne značilnosti.

»Na glavnem portalu je letnica 1678, kar se šteje za leto izgradnje. V 18. stoletju je bila temeljito obnovljena. Prizidali so zakristijo, zvonik in obokali ladjo ter izdelali nov glavni oltar. V 19. stoletju so baročno streho zvonika zamenjali s sedanjo, kasneje pa cerkev ni doživela večjih gradbenih posegov. Stavba predstavlja preprosto podružnično cerkev , ki jo sestavljajo pravokotna banjasto obokana ladja, kratek poligonalno sklenjen in obokan prezbiterij, kvadratna zakristija na južni strani ter zvonik, ki se dviga nad zahodno steno ladje. Zunanjščino členijo poleg preprostih okenskih odprtin predvsem glavni in stranski portal ter iz kamna klesani polkrožni okviri odprtin zvonika. Notranjost zaznamuje zlasti banjast obok v ladji, ki sloni na izrazitih slopih brez kapitelov , omembe vredna pa sta še prvotni kamniti tlak v prezbiteriju in opečni zakristiji. Od opreme cerkve velja omeniti le dva oltarja. Glavni, ki ga odlikuje razgibana silhueta poznobaročnega oltarnega nastavka in ga krasijo angelske in svetniške figure, je nastal v sredini 18. stoletja. Stranski oltar, posvečen svetemu Roku je starejši, saj po tipu sodi med t.i. zlate oltarje s konca 17. stoletja. Poleg figure svetega Roka oltar krasita figuri svete Agate ter neznane svetnice, v antiki pa angela ter še ena svetniška figura«, lahko preberemo na informativni tabli ob cerkvi.

 Kot vsakokrat smo tudi ta pohod začeli in končali z molitvijo. Čisto za konec so Osojnikovi povabili na kozarček k svojemu hramu. Manjkal ni niti bizeljski ajdov kolač in sladke dobrote.

Lea Babič