Ko se razpršijo avgustovske jutranje meglice ob Sotli, se vsako leto zberejo ljubitelji hoje v naravi, da se podajo novim prijetnim doživetjem naproti. Tudi letošnjo zadnjo nedeljo v avgustu je bilo tako.

Pri vili Istenič v Stari vasi na Bizeljskem so pohodnike letošnjega četrtega pohoda v letu, ki ga organizira TD Bizeljsko, s še toplimi dobrotami iz domačih pečic pričakale neutrudne članice društva. Seveda ni manjkal bizeljski ajdov kolač. Predsednica društva Mateja Kmetič je po pozdravu udeležencev predstavila pot, ki je za razliko od ostalih bizeljskih pešpoti izrazito ravninska in poteka med njivami in travniki ob reki Sotli, ki je po dolžini osma slovenska reka. V Gregovcih se pot malo oddalji od Sotle, da si pohodniki ogledajo ostanke petstoletnega Nuječevega hrasta, ki je dolga leta veljal za najstarejšega in najdebelejšega v Sloveniji dokler niso hrastovi kozlički odločili njegove usode. Pri Jerneji, soprogi pokojnega Živka Pregla, ki je bil eden izmed pobudnikov te poti pa je že čakala vroča goveja juha ter slane in sladke dobrote, ki so jih pripravile krajanke Gregovc. Tudi tekoče dobrote so bile že potrebne in dobrodošle. Pohodov ob Sotli se vsako leto udeležujejo tudi pobudnikovi sorodniki in letos je bil med nami njegov brat, slovenski mladinski pisatelj Slavko Pregl.

Po počitku in okrepčilu ni bilo težko nadaljevati poti proti Novi vasi, kjer so se že pripravljali na spust po Sotli s parnicami. Med tem, ko so nekateri pluli v nenavadnih plovilih proti Gregovcam, so se pohodniki tja vrnili peš. Ob dobri hrani in pijači se je druženje nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. Pohod ni bil prenaporen, saj so nekateri pohodniki imeli še dovolj moči za ples ob zvokih Kristijanove harmonike in Tončekove kitare. S parnico sta najprej na cilj prispela predstavnika Brezovice, takoj za njima še Andrej iz Bračne vasi, na ostale pa je bilo treba malo dlje čakati. Vsi so bili nagrajeni z žlahtno kapljico iz bizeljskih vinogradov.

Lea Babič
Foto: Branko Brečko in Lea Babič