Po pozdravnem nagovoru in predstavitvi  smo krenili na pot, na kateri smo utrjevali stara prijateljstva  in sklepali nova ter opazovali cvetoča drevesa naše lepe pokrajine in bogastvo rastlinja, predvsem pomladnih rož, ki rastejo povsod ob tej zanimivi poti. Najdena je bila tudi zelo redka goba,  debelobetni smrček, kar je še posebej zanimivo odkritje na tem pohodu.

 

Svoj čar dajejo razgibani pokrajini številni hrami. Nekateri so že razvaline, drugi še vztrajno kljubujejo zobu časa, kot tudi vodnjak iz leta 1932, ki je globok kar 45 metrov. Stare hiše kažejo arhitekturo naših prednikov, peščena stena pa spomni na dejstvo, da je tu nekoč bilo morje, ki je naplavljalo pesek in poznejšim prebivalcem teh krajev omogočilo kopanje repnic. Te so se pokazale kot vsestransko uporabne za shranjevanje kmetijskih pridelkov, zdaj pa predstavljajo redko turistično zanimivost naših krajev.

Posebno pozornost je pritegnila skupinica najmlajših pohodnikov z vrtca, ki so s svojimi nahrbtniki brez težav premagovali pot.

 

Da pohodniki ne bi omagali, so poskrbeli  domačini s pecivom in pijačo ob postankih. Na Brezovici so prijazni lastniki širom odprli vrata repnic, ki so si jih z velikim zanimanjem ogledali pohodniki od blizu in daleč. Tudi tu ni manjkalo prigrizka in dobrega vina.

 

Za piko na i pa so poskrbeli člani turističnega društva Bizeljsko z malico, kakršna se spodobi ob Jurjevem in s harmonikarjem, ki je z veselimi vižami popestril naše druženje. Na koncu poti smo bili tudi povabljeni na naslednje veselo srečanje, na pohod po Vidovi poti, ki bo junija.

 

L. Babič

Pohod k repnicam 2010

Pohod k repnicam 2010

Pohod k repnicam 2010