ki je kot domačinka skupino popeljala po Bizeljskem, ogledali so si še zbirko majolik pri Lei Babič in od tam tudi čudovito panoramo na center Bizeljskega ter se ustavili na pokušini v kleti pri Mihaelini družini.
Sicer pa je Mihaela Balon zanje pripravila tudi spominska darila in kar nekaj literature o bizeljskih posebnostih in tukajšnjih pešpoteh. Nekdanji sošolci se sicer srečujejo vsakih pet let, letos že desetič. Na srečanjih se z veseljem spominjajo skupnih šolskih dni, v razredu jih je bilo 30, je povedal Pečnik, saj so jih v šestem razredu združili z nekaj učenci oficirskega razreda.
V obujanju spominov so dejali, da so ob guljenju knjig tudi trdo delali, saj so čistili korenine v Vrbini, ko so le to pripravljali za nasade topolov in na tamkajšnjih poljih okopavali koruzo ter si tako v celoti prislužili za večdnevne izlete po Sloveniji in Hrvaški.
Pred srečanjem so se zbrali na brežiškem pokopališču in se poklonili nekdanjemu razredniku Ivanu Preskarju, ki se ga spominjajo z velikim spoštovanjem in ljubeznijo.
S. Vahtarić