Zadnje čase vse pogosteje slišimo in beremo o nujnosti ohranjanja narave ter s tem v zvezi o biotski raznovrstnosti in pomenu le- te za preživetje na našem planetu. Pomembna je povezanost organizmov, ki sami ne bi mogli preživeti, skupaj pa sestavljajo preplet, ki odločilno vpliva na razmere na Zemlji. Tistim, ki živimo na podeželju, je življenje v sožitju z naravo samoumevno in pogosto niti ne opazimo številnih rastlin in živali okrog sebe.

Med razmišljanjem o biotski pestrosti sem začela preštevati ptice, ki jih videvam v svoji okolici. Tako rekoč na domačem dvorišču gnezdijo ali so gnezdile v preteklih letih: velika sinica, plavček, močvirska sinica, brglez, vijeglavka, šmarnica, lastovke, pogorelček, vrabec, lišček, repnik, zelenec, ščinkavec, plotni strnad in kos. Med sprehodom po okolici naletim na stržka, belo pastirico, črnoglavko, muharja, na dolgorepke, sivo pevko, grilčka…Tudi rjavi srakoper gnezdi v bližini, ko se vrne iz prezimovanja. Kukavica se redno oglaša zdaj tu zdaj tam. Pred nekaj leti je podtaknila jajce v gnezdo pogorelčka tako rekoč nad vhodnimi vrati. Nad hišo pogosto letijo  krokarji. Kanje in postovke krožijo in iščejo svoj plen. Včasih nase opozorijo šoje s svojim vreščečim oglašanjem. Kobilarje najbolj zanimajo zrele fige. Včasih naletim tudi na kaj bolj nenavadnega za naše kraje kot je rdečeglavi in rumenoglavi kraljiček, smrdokavra in kratkoperuti vrtnik. Veliki detel je pogost obiskovalec dreves v bližini, črna, zelena in siva žolna pa so malo bolj sramežljive in se raje držijo gozdnega roba. Pozimi se na krmilnici pogosto pojavita taščica in dlesk, redkeje tudi kalin ter pinoža včasih pa za njimi prileti še skobec. Brinovke takrat pobirajo ostanke grozdja v vinogradu. Spomladi nas s svojim petjem razveseljuje cikovt, nekaj časa pa se spet slišijo čebelarji, ki gnezdijo v Župjeku. Sive vrane so pospravile vse nepobrane orehe pod sosedovimi drevesi, škorci pa letos zaman iščejo zgodnje češnje, ki jih je uničila pozeba, a vestno vlečejo črve in deževnike iz tal po vinogradu. Zjutraj je slišati fazana, ki se spretno skriva med rastlinjem, ob Sotli pa lahko opazimo tudi belo in sivo čapljo.

Mnogi se pomena pestrosti živalskega in rastlinskega sveta še vedno ne zavedajo in vse prepogosto odvržejo smeti v naravo, kar kazi izgled in škodi živim bitjem, ki jim delci plastike ali kovin ogrožajo življenje.

Lea Babič