Takrat smo igrali veliko bolj z dušo, tudi bobni so bili sestavni del ansambla, so povedali na srečanju. Da niso še povsem za staro šaro so dokazali tudi pred našo kamero.

 

V prispevku so nekaj več o tistih časih povedali sami, ob tem so tudi priznali, da jim glasba še vedno bolje leži kot filmske izjave. S prispevkom želimo ohraniti lepe glasbene spomine, pa tudi spomniti na takratni čas na Bizeljskem.

 

V Ansamblu bizeljski fantje so zapisali:

Pisalo se je leto 1978, ko se je iz takratne JLA vrnil Slavko Mihelin. Kot nemiren, vihrav mladenič je čutil v sebi energijo, ki ga je peljala na pota, kjer so dobra volja, glasba in veseli ljudje. Tako sta se s sošolcem in prijateljem Slavekom Žnideričem odločila, da se malo resneje lotita muziciranja.Slavko je poprijel za harmoniko, Slavek pa za kitaro.

Bizeljski fantje Po kar nekaj uspešnih vajah je moral k vojakom še Slavek in sledil je premor. Leta 1980 pa je bil ustanovljen ansambel Slavka Mihelina. Pridružila sta se bobnar Jože Bogovič, pevka Zdenka Mihelin in Jože Zagmajster, ki je igral bas kitaro. Tako je bila skupina popolna in pričeli so z resnimi vajami. Vadili so ob vsakem prostem času z veliko željo, da bi jim uspelo priti na oder in zaigrati poslušalcem in plesalcem. Prvi nastop se je zgodil v Orešju na Bizeljskem, in sicer septembra 1980, na gasilski veselici. Ljudje so z navdušenjem sprejeli mladi ansambel. Sledilo je še nekaj veselic in ohceti, nato pa so se za mlade nadebudneže pozanimali vodilni ljudje različnih društev v kraju Bizeljsko. Gospod Rok Kržan, ki je bil ravnatelj šole in predsednik turističnega društva, je prisluhnil vaji ansambla in ga povabil igrat na veselico ob vinskem prazniku na Bizeljskem. Takrat se je tudi ime ansambla preimenovalo, in sicer v »ansambel bizeljski fantje«. Od takrat dalje so se odprla vrata v bližnjo in daljno okolico Bizeljskega, na Hrvaško in tudi v Nemčijo. Na leto so v povprečju izvedli 40 nastopov. Izvajali so avsenikovo, slakovo, miheličevo glasbo ter slovensko, hrvaško pa tudi tujo zabavno glasbo. V ansamblu je prihajalo tudi do menjav članov, saj je vmes posegla bolezen ali pa službene dolžnosti. Tako je za bobne sedel Marjan Ogorevc in kasneje Milan Zagmajster, trobento je zaigral Jože Zagmajster, klarinet Milan Škof in kasneje Marjan Kostevc, porodniški dopust pevke Zdenke pa je menjala Marjetka Zagmajster.

Leta so tekla, vsak je osnoval svojo družino, si začrtal življenje in zasebnost, največji pečat pa je dodala vojna za slovenijo leta 1991, ko skorajda ni bilo več veselic. Nekako so čutili, da je obdobje skupnega sodelovanja doseglo svoj cilj in po še nekaj nastopih se je ansambel bizeljski fantje razformiral 1993 leta. Od takrat v teh dneh mineva 20 let, zato so se odločili, da se srečajo ustanovni člani ansambla, poklepetajo, si izmenjajo dvajsetletne novice in tudi kakšno zaigrajo.

 

Davor A. Lipej

 

{vimeo}57648128{/vimeo}

 

 

Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje Bizeljski fantje