Majolika ni le vrč za vino, kot jo poznamo v današnjem času, je tudi posoda, ki nas spominja na davne čase, ko so ljudje v glavnem uporabljali le glinene posode. K nam je prišla menda že v 14. stoletju od starih italijanskih mojstrov gline in se je s tem imenom ohranila do danes. Lončarstvo je bilo tudi pri nas zelo razvito in ni še dolgo tega, ko je pri nas skoraj vsaka slovenska vas imela lončarja, ki je izdeloval razne vrste posode, od skled in krožnikov do raznih posod za kuhanje hrane v krušnih pečeh in v črnih kuhinjah ter razne vrste poličkov, med njimi tudi majolike. Nekatere so obarvali bolj enostavno, druge spet bolj bogato, posebno lepo pa so poslikali majolike in dodali še razne okraske in napise. Za nas predstavljajo lep spomin na mojstre iz naših krajev in imajo veliko vrednost, saj izražajo kulturo našega naroda. Še zdaj jih marsikje izdelujejo, v glavnem pa so namenjene za točenje vina v vinskih kleteh in hramih, priljubljene pa so tudi kot spominki in darila ob praznovanjih.
Tudi na Bizeljskem so bili lončarji, a le redko kje je najti kakšen primerek posode iz domače vasi. Kljub temu se je tu spomin na majolike ohranil. V kleti družinske hiše pri Babičevih v Bukovju na Bizeljskem je Vinarstvo in zbirka majolk, kjer imajo poleg odličnih, doma pridelanih vin, tudi najobsežnejšo in najlepšo zbirko majolik v Sloveniji in je tako ena od posebnosti tega vinorodnega kraja.
Majolike skoraj z vsega sveta so razstavljene na domiselnih izvirnih policah v razrezanih vinskih sodih, prav tako pa krasijo tudi tri stene vinske kleti. Od najmanjše, ki drži le kakšen centiliter, do prave velikanke, od najenostavnejše, do treh skupaj spojenih in povezanih, ki se imenujejo bilikum in take,“s katere je treba znati piti”. Nad tisoč štiristo jih priča o njihovi priljubljenosti pri raznih narodih sveta. S svojo lepoto v raznih oblikah in čudovitih barvah izražajo tudi umetniški čut mojstrov, ki so jih izdelali. Sama zbirka dobi še večji pomen, ko majolike slikovito predstavi in opiše njihov izvor in posebnosti sama zbirateljica in hkrati njihova lastnica Lea Babič, ki jih zbira že dolgo vrsto let.
O zbirki majolik na radiu Ognjišče: