okoli 100 ljudi iz vse Slovenije ter tudi iz tujine, ki so nosilci priimka Šekoranja ali pa so zgolj Šekoranjevega porekla po mamini ali babičini strani.

 

 

Druga Šekoranjada V kulturni del prireditve sta zbrane popeljali citrarki, sestri Anamarija in Ema Agnič. Glavno besedo večera je imel prof. dr. Zarjan Fabjančič z Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani, ki je zbranim predstavil plod svojega 7-letnega raziskovanja, to je rodovna knjiga rodbine Šekoranja. Knjiga zajema okoli 200 strani in vsebuje skoraj 2000 imen. Priimek Šekoranja je v virih zapisan že v prvi polovici 18. stoletja. So se pa nosilci tega priimka z Bizeljskega razselili ne zgolj po Posavju in Sloveniji, ampak tudi po tujini npr.: Hrvaški, Avstriji, Švici, Nemčiji, Kanadi, Avstraliji, Rusiji.

 

Cilj srečanja je medsebojno spoznavanje, povezovanje in druženje sorodnikov omenjene rodbine. Obenem pa tudi iskanje lastne preteklosti, ozaveščanje in ohranjanje zavesti o pripadnosti Šekoranjevim ter to vrednoto podajati prihodnjim rodovom. Za pogostitev je poskrbel Franc Šekoranja, družabni program pa je popestril ansambel Fon.

 

N. Š. Špiler