»Kjer je Bog doma, tam se uživa sreča vsa«. Srečanja se je udeležilo več kot 1200 kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo blizu.Najprej so se zbrali pri sveti maši na Ponikvi, ki jo je daroval pater Ernest Benko. Sledila je akademija pred hišo našega prvega blaženega na Slomu, kjer je zbrane nagovoril zgodovinar Stane Granda.

Deveto srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu

Umni smo, modrosti pa nam manjka
Svečano mašo je ob somaševanju duhovnikov daroval pater Ernest Benko, predstojnik minoritskega samostana v Olimju. V svoji pridigi je kot iztočnico uporabil razliko med umnostjo in modrostjo. Umnosti nam ne manjka, modri pa nismo. V teh časih manjka modrosti preprostih ljudi, čemur pravimo zdrava kmečka pamet. V kriznih časih se kmet vedno zaveda, da je treba biti skrben in skromen. »In modrost je v tem, da ko imaš malo, malo vzemi in daj pol nazaj za hude čase«. Nadalje je izpostavil, da se modrosti učimo ob naravi in zemlji. Zemljo je treba obdelovati, jo spoštovati, biti hvaležen do sadov, ki jih daje in biti do nje iskren – ne pretiravati z izkoriščanjem zemlje. Zemlja pa nas uči tudi spoštovanja do kruha. In v zadnjih dvajsetih letih smo se premalo zavedali tega, da je treba spoštovati to, kar nam daje kruh – delo,« je sklenil pridigo pater Benko.

Hvaležni do sadov zemlje
S svojim petjem je mašo obogatil mešani pevski zbor KUD Adoramus iz Logatca, ki je ob številnih ljudskih cerkvenih pesmih zapel tudi mašo Jožeta Trošta. Prošnje zavetniku Slomšku so v duhu svojega poslanstva izrazile vinska kraljica Martina Baškovič, mlečna kraljica Eva Keržič, kraljica jabolk Ksenija Žaucer, hmeljarska princesa Monika Jelen in kralj cvička Franc Tomše. Posebej svečan je bil del, ko so kmetje z vseh koncev Slovenije prinašali na oltar darove – sadove zemlje in dela človeških rok. Z darovanjem sadja in izdelkov iz sadja, krušnih izdelkov, vina, mlečnih izdelkov, medenih dobrot…, so Bogu izkazali hvaležnost do plodov, ki jih daje narava, med njimi tudi z »Bizeljskim ajdovim kolačem«, izvirno kulinarično posebnostjo Bizeljskega in okolice.

Slovenija potrebuje kmečke vrednote: moralo in spoštovanje dela
Na slavnostni akademiji je najprej prisotne nagovoril šentjurski župan Marko Diaci, in poudaril, da občina Šentjur s številnimi dogodki že vse leto obeležuje 150-letnico smrti Antona Martina Slomška, ki je veliko svojega življenja posvetil kmetom. Osrednji govornik pa je bil prof. dr. Stane Granda. Osnovno sporočilo nagovora je bilo, da ni države oziroma človeške družbe brez kmetijstva. Tega se je zavedal tudi Anton Martin Slomšek, ki je kmete učil kmetovanja, pri tem pa med prvimi izpostavljal pomen izobraževanja kmečkih žensk. Granda je opozoril je na nerealno razmišljanje nekaterih, ki vidijo prihodnost slovenskega kmetijstva v velikih  kmetijah. Tega v Sloveniji nikoli ni bilo. Kdor gleda na kmetovanje le skozi denar, po mnenju Grande ni več kmet. »Bistvo kmeta in kmetovanja je individualna lastnina zemlje, individualno vodenje kmetije in čustvena navezanost na vse, kar je z njo povezano.« Opozoril je tudi na napačno razumevanje subvencij. Subvencije so namenjene za preživetje kmeta, ne pa, kot nekateri menijo, da je to ropanje države. In dodal: »Ponosnemu slovenskemu kmetu je najtežje poslušati, da živi na račun države. Družba se premalo zaveda, kako velik davek je plačal kmet v komunizmu in kako pomemben  je bil prispevek kmetov k nastanku samostojne države, kar je največji dosežek Slovencev v zgodovini. Če smo Slovenijo spravili na svet, imamo do nje tudi obveznost. Slovenija  potrebuje dušo, moralo in spoštovanje dela. In te vrednote lahko vdihne v družbo kmet,« je zaključil Granda.

Prihodnost je povezana z domačo grudo
Letošnja srečanje je bilo tudi v duhu ekumenizma (gibanje za edinost kristjanov), saj je romarje nagovoril tudi evangeličanski škof Geza Erniša.  »Slovenske kmetice in kmetje ste n tudi danes živite za svojo vero, za svojo domovino, za svoj narod, in tako je tudi prav,« je prisotne na akademiji pozdravil Erniša. V svojem nagovoru je izrazil hvaležnost do prednikov, ki so mu vlili ljubezen do domače slovenske zemlje, spoštljivega odnosa do ljudi in narave. »V tem duhu ostanimo povezani tudi v prihodnje. V miru pridelovati naš vsakdanji kruh, ga jesti in deliti z drugimi, to je nekaj, kar nima alternative. In narod, ki to spozna ima svojo prihodnost. Prihodnost, ki je povezana z domačo grudo in njenimi žlahtnimi darovi«, je še dodal Erniša  Delo kmetov mora biti ustrezno plačano»Ključni izziv ob prevzemu vodenja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je bil, da bi iz kmetov vel optimizem,« je prisotne nagovoril predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Izrazil je prepričanje, da je v Sloveniji prostor za vse kmetije – velike, majhne, hribovske, nižinske. »Za nas kmete je ključno, da pridelujemo hrano, vendar mora biti naše delo ustrezno plačano in naš stan primerno zastopan,« je dodal ter poudaril, da kmetje nismo del proizvodnje, smo del pridelave hrane, ki mora postati vrednota. »Večkrat se sliši, da moramo postati kmetje bolj glasni. Mislim, da moramo pokazati enotnost, da bomo prispevali svoj delež k izhodu s krize. Ne želimo pa, da se na nas rešuje kriza v smislu, da se nam jemlje,« je zaključil Zupančič.

Med gosti je prisotne najprej nagovoril evropski poslanec in nadomestni član odbora za kmetijstvo in okolje pri evropskem parlamentu dr. Milan Zver, ki je poudaril, da je tudi sam zrasel na kmetiji, zato razume težave kmetov in je opozoril na zaskrbljujoče dejstvo, da je v Evropi v večini držav zelo malo mladih, ki delajo v kmetijstvu. Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej pa je ob svojem nagovoru izpostavil, da bo Slovenija preživela, če bo imela poseljeno podeželje, kot zamejski Slovenec pa je izpostavil, da zamejci potrebujejo močno Slovenijo in njeno podporo. Tako, kot jo je nudil Slomšek Slovencem v svojem času. S svojimi pesmimi, ki so blizu kmečki duši, je svečano akademijo zaključila kmetica Ivanka Uduč iz Planine pri Sevnici.

V okviru srečanja je bila na ogled tudi razstava ob petdesetletnici skupne kmetijske politike, ki jo je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Razstava prikazuje dinamično partnerstvo med Evropo in kmeti od začetkov, ko sta bila osnovna cilja primeren standard kmetov in stabilna preskrba s hrano po zmernih cenah, pa vse do sedanjih izzivov, ko je vse usmerjeno varovanje okolja.

Srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z občino Šentjur, župnijo Ponikva, šolskim centrom Šentjur, kmečkimi ženami z območja celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda, gasilci s Ponikve in številnimi prostovoljci. KGZS se zahvaljuje vsem sodelujočim, saj brez njih dogodek ne bi mogel biti tako lepo izpeljan.

Marjan Papež, Tatjana Vrbošek

Deveto srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu

Deveto srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu

Deveto srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu

Deveto srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu