S cvetno nedeljo se začne veliki teden. To je dan, ko se kristjani spominjajo slovesnega prihoda Jezusa v Jeruzalem. Pri svetih mašah se ta dan blagoslavlja cvetje, ki ga verniki prinašajo v cerkev po navadi povezanega v butarice. Ponekod ohranjajo običaje in izdelujejo velike butare iz več vrst lesa in cvetja, ki jih okrasijo z živopisnimi trakovi iz krep papirja. Najpogostejše so butare iz vejic vrbe, brinja, bršljana, leske, bezga in drena. Dodajajo jim jabolka in pomaranče, ne smejo manjkati pa niti oljčne vejice. Tudi tekmujejo kdo bo izdelal in prinesel večjo. V cerkvi naj bi z blagoslovom dobile posebno moč. Doma vejice iz butar zatikajo za razpela, svete podobe in tramove pod streho, da bi dom ščitile pred požarom in strelo. Živini dajo jesti zelenje iz butar, vejice ali iz njih narejene križce pa pritrjujejo na hlevska vrata in zatikajo v njive, vinograde in sadno drevje. Ponekod še vedno sežigajo cvetnonedeljske butare pred nevihtami.

Obredi cvetne nedelje imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah, ki so poznani že iz 4. stoletja. Začnejo se z blagoslovom cvetja pred cerkvijo med petjem slavilnih pesmi in nadaljujejo v cerkvi z branjem pasijona (odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob).

Lea Babič