Nekaj jih ima še popisanih, a niso na razstavi, v Župelevcu pa je še 43 vodnjakov, ki so jih prav tako naredili njeni predniki. Z vodnjaki Sušnikovo namreč veže več kot samo ljubezen do dediščine. Njeni sorodniki, tako oče kot trije strici, so bili »štirnarji«, domači mojstri, ki so izkopali in obložili vrsto vodnjakov na širšem področju Bizeljskega.

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Širše področje Bizeljskega je vodovod dobilo šele v 70. letih, zato so vodnjaki nastajali tudi po drugi svetovni vojni, čeprav jih je večina iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Med starejše sodijo kamniti vodnjak Ervina Kovačiča iz leta 1898, nekoliko mlajši vodnjak pri farni cerkvi sv. Lovrenca in vodnjak Gostilne Šekoranja, ki so ga skopali okoli leta 1900. Najbolj globok pa je vodnjak v Stari vasi, pri Mariji Smrdej, meri kar 45 metrov. Zanimivi so tudi njihovi nadzemni deli, saj so ti odraz znanja takratnih domačih tesarjev in krovcev. Vsak vodnjak je na razstavi predstavljen s fotografijo ali večimi in s kratkim opisom. Fotografije so prispevali: Marija Sušnik, Judita in Miran Francekovič ter Hrvoje Oršanič. Razstava bo na ogled še do 30. junija  2012.

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Na otvoritvi razstave, ki je bila dobro obiskana tudi s strani Marijinih sokrajanov in lastnikov štirnov, so bogat kulturni program pripravili učenci OŠ Bizeljsko. Pod vodstvom in ob spremljavi glasbenega pedagoga Vilka Ureka so nastopili zmagovalci letošnjega šolskega glasbenega festivala Denis Plevel ob spremljavi Alana Omerzo, Rebeka Kobe in Ajda Perko, ki so spomnili tudi na vodnjake in pomen vode. Na le-to je opozoril tudi direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič, vodja področja kulture Lucija Zorenč, ki je tudi uredila besedilo za razstavo, je predstavila avtorico in opozorila na pomen vodnjakov nekoč, ko ni bilo vode vedno pri roki.
V tistih časih je vodnjak na dvorišču ali v bližini doma pomenil pravi blagoslov. Imeti vodo v bližini doma, vedno na razpolago, hladno in bistro, je pomenil nepredstavljiv luksuz in olajšanje pri preskrbi z vodo. Odpadlo je nošenje vode, živino so lahko napojili pri koritu. Velik pomen pa so imeli tudi ob poteh, ko so se popotniki odžejali pri njih in si za malico na romanjih lahko utrgali sad iz obcestnih drevoredov.

V predprostoru razstave je na ogled še manjša razstava bizeljskih vodnjakov, ki je nastala septembra na OŠ Bizeljsko, ki je pripravila mednarodno likovno kolonijo v projektu Dnevi evropske kulturne dediščine na temo Vaški in obcestni vodnjaki Bizeljskega, ki jih je uvodoma udeležencem predstavila prav Marija Sušnik.

Sušnikova vodi sekcijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v okviru Turističnega društva Bizeljsko, kjer je popisala že rože svoje mladosti in drevesne vrste. V Kozjanskem parku se je že predstavila z razstavama: Rože moje mladosti in Sadne drevesne vrste gozdov Bizeljskega.
Marija Sušnik se z zbiranjem podatkov o naravni in kulturni dediščini Bizeljskega ukvarja že vrsto let. V svoji opuščeni rojstni hiši in gospodarskem poslopju  je uredila bogato etnografsko zbirko

S. Vahtarić
Foto: B. Brečko, L. Babič

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Bizeljski vodnjaki se predstavijo

Bizeljski vodnjaki se predstavijo