Cerkev svetega Antona v Drenovcu je bila nekoč priljubljena romarska cerkev, kamor so verniki prihajali s priprošnjo za zdravje živine. Številni se še vedno radi dvakrat letno udeležijo svetih maš in velikonočnega blagoslova jedi. Tudi na tokratno Antonovo nedeljo so napolnili cerkev in prisostvovali še posebej svečanemu dogodku.

V cerkev se je vrnila obnovljena oltarna slika svetega Antona puščavnika. Župnik Vlado Leskovar je povedal, da je sliko leta 1879 naslikal slikar Simon Ogrin (1851 -1930), ki se je slikarstva začel učiti pri podobarju Avguštinu Götzlu v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi nedeljsko in obrtno šolo. Leta 1872 se začne učiti pri slikarju Janezu Wolfu. Pri njem je ostal do leta 1875, potem pa se je odpravil v Benetke na Akademijo lepih umetnosti. Ob nekem obisku mojstra Wolfa ga je ta naprosil, naj naslika oltarno sliko svetega Antona Puščavnika za podružnico svetega Antona v Drenovcu na Bizeljskem. Sliko je moral Wolf dostaviti hotelirju Tavčarju, kateremu je bil dolžan za hrano in pijačo. Ogrin je poiskal berača z dolgo brado primernega za model in ga popeljal v Wolfov atelje ter naslikal želeno sliko. Slika je naslikana na laneno platno velikosti 214 krat 131 cm in je bila močno preperela, ohlapen je bil tudi nosilec, po celi sliki so bile luknje in raztrganine, po robovih so bili zarjaveli žeblji. Tudi platno ni bilo ustrezno napeto in slika je bila že skoraj popolnoma uničena, k čemur so prispevali še neugodni klimatski pogoji in skoraj strohnel okvir, ki ni več nudil opore platnu.

Konzervatorsko restavratorski poseg na sliki, ki prikazuje Antona Puščavnika pri molitvi v votlini z zvoncem in knjigo, se je začel leta 2014. Predrtine in močno poškodovane robove na hrbtni strani so odstranili, jih začasno prelepili s trakovi in po opravljenih raziskavah vzorčnega odstranjevanja nečistoč sliko sneli z okvirja, odstranili umazanijo s hrbtišča in previdno očistili še lice slike. Sledil je prenos slike na novo platno, kar je bil zelo zahteven poseg, saj je bilo treba košček za koščkom te originalne slike prelepiti na novo platno. Z retuširanjem so nato naredili original slike na novem platnu. Veliko ur dela je bilo vloženo v obnovo slike in to delo je opravila restavratorka magistra Tanja Mesojedec v restavratorskem centru v Novem mestu. Stroški obnove znašajo 8.270 evrov, zanje pa so prispevali Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Radojka Šemrov, družina Špeljak in Jože Iljaš, nekaj denarja pa bo potrebno še zbrati.

Po predstavitvi zgodovine slike in njene obnove, jo je župnik Vlado blagoslovil, prisotni pa so si sliko v novem sijaju lahko tudi od blizu ogledali. Kot je v navadi, so po maši v svoje kleti vabili bližnji domačini.

Lea Babič
Foto: Branko Brečko in Lea Babič