Aprilski dež ni bil ovira za načrtovani peti pohod med bizeljskimi podružnicami, tokrat od sv. Duha do sv. Andreja. Po uvodnem pozdravu in molitvi s priprošnjo za srečno pot v cerkvi svetega Duha v Vitni vasi, kjer smo prejšnjo nedeljo takratni pohod zaključili, smo se podali na »sprehod po dežju« proti Dramlji in tamkajšnji cerkvi posvečeni sv. Andreju. Kljub dežnim kapljam je pohod potekal v prijetnem vzdušju in kar prehitro smo bili na cilju, kjer so nas vaščani pričakali z okrepčilom. Čakalo nas je tudi presenečenje, svečka z znakom pohodov od podružnice do podružnice, za vsakega udeleženca.

Andreja je predstavila glavne značilnosti cerkve ter se zahvalila za sodelovanje. Na ta nedeljska druženja smo se že tako navadili, da smo predlagali še pohod od sv. Andreja do farne cerkve prihodnjo nedeljo. Tako bi sklenili celoten krog in v prijetnem druženju preživeli še eno nedeljsko popoldne.

»Cerkev sv. Andreja na skalah stoji na vrhu griča severozahodno od močno razpršenega naselja in je orientirana proti jugovzhodu. Vas se omenja že leta 1309, cerkev pa viri omenjajo prvič leta 1545. Iz arhitekturnih značilnosti je mogoče sklepati, da je stavba doživela temeljito obnovo v 17. stoletju, ko so mogoče starejši ladji prizidali poligonalno sklenjen prezbiterij, v katerega so postavili tudi nov oltar. V 18. stoletju so obokali še ladjo, v 19. stoletju pa na severni strani prizidali zakristijo in nad zahodno ladijsko steno postavili zvonik. V novejšem času je obnovo doživela zunanjščina, v notranjščini pa le tlak.

V tlorisu cerkev sestavljajo pravokotna ladja, kratek poligonalni prezbiterij in zakristija na severni strani. Zvonik je stelešen v zahodni del ladje. Zunanjščino členijo le preproste pravokotne okenske odprtine in kamnit glavni portal. V notranjščini vzbuja pozornost predvsem banjasti obok v ladji in križno grebenast obok  z reduciranim sklepnikom v prezbiteriju, ki kaže na daljne odmeve daljnih gotskih oblikovnih principov. Od opreme izstopa glavni oltar, ki po tipu sodi  v skupino t.i. zlatih oltarjev iz druge polovice 17. stoletja . Oltar krasijo figure svetega Andreja v osrednji niši, zgoraj pa Boga očeta in angelske glavice.«, je o cerkvi zapisano na informativni tabli ob njej.

Lea Babič