Torta je nepogrešljiva spremljevalka praznovanj ob porokah, rojstnih dneh in drugih praznovanjih. Na številnih so se gosti v minulih dvajsetih letih sladkali s tortami in pecivom slaščičarne Ajda iz Drenovca na Bizeljskem. Jubilej so obeležili s piknikom na domačem dvorišču, ki se ga je udeležilo veliko število povabljenih.

Glava družine Berkovič, Slavko, je obudil spomine na začetek družinskega podjetja in izpostavil nekatere mejnike. Kot številni drugi, je mlad fant odšel na šolanje v Ljubljano, se tam zaposlil in spoznal Primorko Kristino, s katero sta ustvarila družino. Niti sanjalo se jima ni, da si bosta kruh služila s peko kruha in slaščic. A usoda je začrtala svojo pot in skoraj čez noč se je življenje obrnilo na glavo. Slavkova mama, ki je skrbela tudi za svojo ostarelo mamo, je doživela hudo prometno nesrečo. Kristina in Slavko sta zapustila prestolnico in se s sinovoma Markom in Klemnom vrnila v Slavkov domači kraj in poskrbela za potrebno nego mame in stare mame ob treh majhnih otrocih, saj se je bratoma pridružil še Simon. Dve leti je Slavko še vsak dan potoval v službo v Ljubljano, vendar tako ni šlo dolgo. Ob razmišljanju kako si življenje olajšati, so prišli na misel o pekarni in slaščičarni pod domačo streho. Odločila sta se, da bo Kristina pekla in Slavko prodajal. Tako sta stopila na pot podjetništva in začela pisati zgodbo, ki traja že dvajset let. Svečano odprtje živilskega obrata je bilo 25. julija 1997. Najprej so pekli za okoliške trgovine, kasneje so se njihovi izdelki pojavili tudi v drugih krajih in na menijih osnovnih šol po celem Posavju. 

V proizvodnji sta najprej delala Franc in Kristina ter Slavko kot šofer. S širjenjem proizvodnje sta se timu pridružila še Tomo in Marija ter kmalu še Igor. Imeli so tudi dijake, ki so tu opravljali obvezno šolsko prakso.  Ponosni so na nekatere dosežke kot je štruca dolga 2,2 metra, ki je komaj šla v peč. Spekli so tudi več pic premera 1,2 metra, ki so jih le s težavo spravili skozi vrata pekarne. Na prvi in zadnji šolski dan, so spekli po več kot 2000 pic, kar je zadostovalo skoraj za vse posavske šolarje. V pustnem času so naredili tudi po 3000 krofov. Poleg tega pa so vsak dan pripravili več kot 10 različnih vrst kruha in več kot 20 vrst pekovskega peciva. Vzporedno s peko kruha so izdelovali še torte in sladice. Prilagajali so se razmeram na trgu in tako postopoma  opuščali peko kruha in se vse bolj posvečali sladicam in tortam. Po njih so tudi najbolj znani in s ponosom povejo, da jih delajo še danes. To delo opravljajo v krogu družine, saj ob Kristini in Slavku za delo poprimejo tudi vsi trije sinovi. Začeli so z nekaj tortami na teden, danes v povprečju izdelajo 3 do 4 na dan, oziroma okoli 1000 tort na leto. Najvišja torta, ki so jo kadarkoli izdelali je imela 9 nadstropij, z največjo pa se je sladkalo več kot 800 ljudi hkrati.

Za svoj jubilej so spekli torto velikanko, ki so jo ponudili ob penini, domači župnik Vlado Leskovar pa je ponovno blagoslovil poslovni objekt ter tako kot vsi prisotni, zaželel še veliko poslovnih uspehov. Za kulturne vložke pa so poskrbeli MoPZ Bizeljsko ter Mira in Karlo Jarc.

Lea Babič